nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Vlivale so mi tolažbo, bile so moj tolažnik in branitelj, moj zaveznik in rešitelj.
Moja zaznamovana, ožigosana, neizbežna, nenadomestljiva, nepopravljiva, neuničljiva preteklost je bila zažrta v ti dve dlani, pa sta bili vendar tako spravljivi, da sem mogel vse pozabiti, zakriti, skriti, potlačiti na dno srca.
Spravljivi in lahkotni, kakršni sta bili, sta potem nenadoma, v trenutku, ko sem to najmanj pričakoval, postali nasilni, zakrilili sta po zraku, segli v lase, čudne in tuje oblike sta dolbli v zrak, grozili sta mi, neodložno zahtevali, naj vse raziščem na novo, naj z drugačnimi in globljimi očmi (pač v skladu s svojim tedanjim položajem) pregledam, pretehtam in na novo določim, kar je bilo za menoj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani