nova beseda iz Slovenije
preplavala tri sifone; na najglobljem mestu je | dno | 50 m (!) pod gladino vode, drugi sifon je del | C |
severu se začne 240 m nad dolino Idrijce, njeno | dno | se skraja rahlo dviguje do 640 m, nato počasi | C |
znižuje z vmesnimi ravnimi odseki, pri 452 m se | dno | hitro spusti in dolina se odpre v Grgarsko kotlino | C |
draga, s periglacialnim gruščem pa je prekrito | dno | uval Velika Lazna in Smrečje (Habič, 1968b) | C |
tok iz luknje na njenem osojnem pobočju, zato | dno | porašča le ruševje, čeprav je n. v. le 1.100 | C |
Zadloškem kraškem polju pa več. V Zadlogu je | dno | kotanje bolj ravno.Zaradi velikih, a zadnji | C |
višjem pobočju. L. 1926 je voda preplavila celo | dno | tega 4,5 km2 velikega kraškega polja. Bolj kot | C |
gladino na n. v. 330 m. Ob novejšem potapljanju v | dno | brezna so obtičali pri okoli 400 m globine, | C |
ravnega dna in komaj zasluži ime kraško polje. | Dno | povezuje dve suhi dolini.Po eni priteka ponikalnica | C |
dolge jame. Njen strop je iz jurskih apnencev, | dno | pa iz sivih jurskih dolomitov (Malez, 1969) | C |
roba Loškega polja. Čeprav se v Jermendolu | dno | na klancu dvigne manj kot 10 m nad dno Babnega | C |
Jermendolu dno na klancu dvigne manj kot 10 m nad | dno | Babnega polja, je to znano zaradi pogostega | C |
razširi na 1,5 km in v najbolj razširjenem delu je | dno | polja tudi najširše (do 1,5 km, skupna površina | C |
ki ima na prvi tretjini za pol metra nižje | dno | kot v nadaljevanju do Loškega polja. Po pripovedovan | C |
estavele Suhadolica (pri Goričici) gradi obrobno | dno | jurski dolomit v menjavi z apnencem, v katerem | C |
menjavi z apnencem, v katerem je v Zadnjem kraju | dno | nižje kot sosednji del Cerkniškega polja.V dolomitu | C |
Šmarata na Loškem polju, 1961-1990). Jezersko | dno | zalijejo vode, ki preostanejo od izhlapevanja | C |
Karlovice (Gospodarič, 1970). Legenda: 1 - skalno | dno | v rovih, 2 - ilovica in grušč, 3 - podorne skale | C |
poplavljeno le ob izredno visoki vodi. Ker je | dno | v južnem delu dokaj ravno, je kotanja bliže | C |
kateri se dodatno poglablja deset metrov nižje | dno | 800 m dolge doline potoka Rak.Doline se je prijelo | C |
smer in vpad skladov, 4 - prelom, 5 - skalno | dno, | 6 - ilovnata tla, 7 - kapniki, 8 - zasip, 9 | C |
razširja proti SZ. Tudi 6 km dolgo in 2 km široko | dno | polja je bolj ravno kot drugje, saj je glavnina | C |
saj je glavnina dna med 447 in 444 m n. v. | Dno | se bolj razširi na pritočnem jugovzhodnem koncu | C |
prispeval tudi človek (Gams, 1981). Poplavno | dno | sta prvotno poraščala redko drevje in grmovje | C |
polja so rodovitna, kjer niso preveč močvirna. | Dno | polja bi lahko bilo kot edino med slovenskimi | C |
razširi v Novem svetu na dobra dva kilometra. | Dno | je v krednem apnencu, večinoma je vrtačasti | C |
globini 66 m začenja z gruščem posuto poševno | dno | Krausovega hodnika, ki se niže razširi v 120 | C |
se gladina vode dovolj dvigne, prečka skalno | dno | dvorane in se pretaka na drugi strani v Štirno | C |
Gre torej za ujeto vodo. Dolomitno | dno | predstavlja vodni prag, čez katerega se ob povodnji | C |
pomeni aluvialno naplavino, in ta res sestavlja | dno | Ljubljanskega barja, po katerem teče tudi spodnja | C |
kraško polje. Zanje je značilno tudi mokrotno | dno | in to, da potok na severozahodnem delu ravnice | C |
turistično jezerce in se pridruži glavnemu potoku. | Dno | polja ni povsem ravno. -------------------- | C |
Rakitni. Pri Gorenji Brezovici (480 m) se v zložno | dno | poglablja plitva uvala, pri Dolenji Brezovici | C |
razkrita debelejša rdeče rjava glinasta zemlja. | Dno | največje, okoli 400 m široke in 600 m dolge | C |
na okoli 290 m n. v. pa niha le malo. Blatno | dno | se počasi spušča do 10-14 m globine, kjer se | C |
gotovo segajo več kot deset metrov pod ravno | dno, | to je do skalne podlage.Ker loči kotanjo od | C |
na 1 km. Skupna dolžina vse globeli, katere | dno | v krednih apnencih meri 20 km2, je 14 km.Da | C |
estavela Zdenčanov dol, kar vse priča, da je | dno | polja blizu piezometrične gladine.Okoli 25 m | C |
pod pobočjem Male gore. Pod njo je gozdnato | dno | polja iz apnenca, onstran in jugovzhodno od | C |
Ribnica nista poglobili svoje struge v dokaj ravno | dno | Ribniškega polja in ga nasploh nista bili sposobni | C |
dolg čez 20 km. Le malo bolj se znižuje zahodno | dno | v dolomitu in dolomitiziranem apnencu, zlasti | C |
razvodje med Kolpo in Krko. Ker se apneniško | dno | ribniško-kočevskega ravnika dokaj enakomerno | C |
dolomit. Osrednje Kočevsko polje ima dokaj ravno | dno | na n. v. 470-460 m zaradi sredobežnega odtoka | C |
hrvaško stran. Nad Dolenjo Podgoro se ravno | dno | Poljanske doline dvigne in bistveno zoži v podolje | C |
suhe doline. Severno od tega kraja se njeno | dno | zviša in nadaljuje proti 1 km dolgi zatrepni | C |
hribu med vasema Žvirče in Prevole. Njegovo | dno | je še vedno več kot 100 m višje od Krke pod | C |
1926 prvi spustil skozi odprtino v stropu na | dno | zvonasto razširjene votlinice.Župan je vodil | C |
tod vodi blatna pot do Zadnje dvorane, katere | dno | je v višini Ledenice.Obiskovalci lahko pred | C |
pasasti in zrnati dolomit. V zahodnem delu je | dno | v pliokvartarnih sedimentih in dolomitih valovito | C |
Zastajanje vode na polju preseneča, saj je | dno | plitve kotanje na zahodnem delu le 2 km oddaljeno | C |
njej so do leta 1932 poglobili in izravnali | dno, | zgradili na levi strani struge dolg kamnit nasip | C |
domala na isti nadmorski višini pol km široko | dno | dolaste uvale Lučki dol, ki ima nekaj značilnosti | C |
večja izboklina Grosupeljskega polja. Njegovo | dno | loči od vzhodnejše, kilometer dolge uvale pri | C |
pri naselju, ob zelo visoki vodi poplavi njeno | dno. | Po razlagi, kot že povedano, je v pliocenu tekla | C |
leti pa so jih večinoma zasuli. Poplavljeno | dno | Muljavske doline do nedavna domala ni bilo poseljeno | C |
za zgornjo Krško dolino značilne terase in je | dno | na n. v. 280 m.Nad koncem doline se v mogočnem | C |
od vzhoda izpod Koritke, zalijejo skoraj vse | dno | med naseljema Velike Pece in Zagorica, ki je | C |
obrobne požiralnike. V okolici Doba je ravno | dno | iz dolomita dokaj razsežno, visoka voda navkljub | C |
le 2 km južno od ponikev pri Dobu. Njegovo | dno | je 25 m niže od dobskega ravnika. Ker so na | C |
tektonsko ugrezanje. Valovito, a v vasi dokaj ravno | dno | je omogočilo gradnjo domov ob nekdanjem kalu | C |
Dole, ki pa je manjša. Manjše je tudi njeno | dno, | nekoliko uravnano po sotočju dveh hudourniških | C |
omejena večja kraška kotanja na Slovenskem. | Dno | na n. v. 185-205 m je dolgo 3,5 km in široko | C |
ki v severnem in srednjem delu zalije nižje | dno | na obrobju, pride kar skozi dna vrtač in vanje | C |
in vanje tudi ponika. Po tem bi sodili, da je | dno | na višini piezometrične ravni visoke vode, ki | C |
ne veliko nižji izvir Prečne (n. v. 163 m). | Dno | je brez vrtač in najvišje po sredi polja, kjer | C |
nastanka polja ne moremo zadovoljivo razložiti. | Dno | je nižje (okoli 200 m) od dna Temenice pri Mirni | C |
malo niže. Južneje se uravnano in bolj skalnato | dno | uvale v krednih apnencih razširi na 3,5 km, | C |
kotanja meri 7-8 km2. Blizu vasi Dobrava se | dno | dvigne za okoli 50 m, na n. v. med 280-305 m | C |
že v višjem nadstropju, v katerem je ponekod | dno | udrto do prvega. ------------------------- | C |
zvonasto brezno Nova prepadina (37, -62), je bilo | dno | zadelano z rdečo ilovico in njeni ostanki so | C |
domačini vrtačam draga). V spominu domačinov njeno | dno | ob velikih poplavah zalije voda.Takrat voda | C |
poplavah zalije voda. Takrat voda poplavi tudi | dno | uvale v triasnem dolomitu pod Jugorjem.Po mokrotnem | C |
namreč, da je sredi večja morena. Jezersko | dno | je neprepustno zaradi vložkov dolomita v triasnih | C |
plastovita peščena kreda. Ta je verjetno zatesnila | dno | jezera, tako da ima stalno vodno gladino.Voda | C |
nižja kot prejšnje (1.130-1.200 m n. v.), je | dno | zasul prodni vršaj iz doline na pobočju za obnovljenimi | C |
spreminjajo. Ob jamarskem spustu 5. novembra 1994 na | dno | glavne dvorane so našli le še dve manjši luknji | C |
kotanja pretežno tektonska ugreznina. Če bi bilo | dno | prepustno, bi bilo kraško polje.Preseneča, da | C |
je v votlinah vedno več naplavin, čeprav je | dno | pri ok. 600 m n. v. vsaj še sto metrov nad dnom | C |
20 m nižje Ledene dvorane, kjer je gruščnato | dno | občasno zalito z vodo ali prekrito z ledom. | C |
velikih razsežnosti se proti koncu ne dviga strmo, | dno | je ponekod kotanjasto zaradi vdora agresivne | C |
Sulčev rov naj bi torej nastajal, ko je bilo | dno | bližnje Kamniške Bistrice še na n. v. okoli | C |
apneniški masiv. Pod sotočjem s Kamniško Belo je | dno | doline iz neprepustnega oligocenskega konglomerata | C |
310 m. Ker je vhod na n. v. 1.168 m, njegovo | dno | še ne dosega dna savinjskega pritoka Jezera | C |
Potočka zijalka na prisojnem pobočju Olševe. Njeno | dno | je na levi strani umetno znižano, ker so tu | C |
dolinici zdaj samo še travniki. Njeno končno | dno | se jugovzhodno od ugrezajoče se vrtače dvigne | C |
okoli Dobena so tudi "delali", zato imajo ravno | dno, | vendar so nekdanje njive že opustili. Dolomit | C |
neznanih vzrokov gladko površino. Aluvialno | dno | polslepe doline Planik se, potem ko ga zapusti | C |
doline v slepo, kakršna bo postala, ko se bo | dno | dovolj poglobilo in visoka voda ne bo več površinsko | C |
ter mestoma blata. Najbližje, 2 km oddaljeno, | dno | doline Drete pri Podgori je skoraj 200 m nižje | C |
Pilenico. Jama je kratka in njen strop, manj pa | dno, | se strmo dviguje, tako da so se mogočni čokati | C |
stropom, ki votlino varuje pred zmrzaljo. Ker je | dno | iz skal in grušča, je vtis, da je jama zelo | C |
Sredi skoraj kilometer dolge suhe doline se | dno | na n. v. 770 m zravna in zavije proti zahodu | C |
pod vrhom griča visok spodmol, v katerem se | dno | dviga hitreje kakor strop.Malo pred koncem votline | C |
ravnih površinah skalnih blokov, ki sestavljajo | dno, | se je odložilo nekaj sige. | C |
Vse druge je kot neko rezervo postavila na | dno | njegove duše, kjer naj bi se razvile po potrebi | C |
tertia, ...) grossa. Vsote so postavljene na | dno | vsake strani, v primeru, da je prišel v poštev | C |
/ ves boj ljudi / in zdaj ne more pasti na | dno? | / Bog temni pada nad temo." | C |
nevestinem gradu, ženin pa jo odpelje na morsko | dno, | kjer je njegovo domovanje. Le v zaključku pesmi | C |
strah brž spravili v red in ga pošiljajo na | dno | pekla, ki je poln straha praznega."(Str. 40 | C |
morja kaj telo skoz rebra lije v telo / dolgo | dno | sega v temo / holmi peska vzdigajo se obračajoč | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |