nova beseda iz Slovenije

dež (4.225)


Eneja Silvij. Ima toliko urnih besedi kakor      dež      mokrih kapljic, učen je tako, da bi mu ob zgovornosti  A
HONZA: Oprostite, gospa, zunaj grmi.      Dež      bo.Sem šel v hrib, pa kar tu noter.  A
IGNAC: Megla.      Dež.     Ljubljanska brozga ... Oprostite, šel bom.   A
Emerik sedi za klavirjem, na klavirju kitara.      Dež,      še naprej.Emerik preizkuša klavir, kakšno pasažo  A
kanalja izklesana na visokem kamnu, naj stojí -      dež      jo bo že spral, pa bo videl svet goloto! VOGRIN  A
stran 115 . / MATI: Ene same lehe ni oškropil      dež;      Bog je poslal znamenje, da bi vsi, ki so obloženi  A
solnce; ali ob mojega nečaka smrti - to lije šele      dež!     Kaj dèkle?  A
Zmirom še v solzáh? Še zmirom      dež?     V telescu tako majhnem je zdaj vse hkrati: morje  A
ALEKSIJ pl. GORNIK DR. ANTON GROZD,      dež.      poslanec, obč. svetnik itd. KATARINA  A
Nikjer ne padajo cekini izpod neba, kakor bi šel      dež.     Brez krajcarja se boš vrnil, ali toliko pameti  A
Jesensko popoldne po Vseh Svetih. Zunaj je      dež      in silovita burja, ki tuli čez hribe in se zaganja  A
v polutemi lojtrski voz. Burja rjove besno,      dež      lije, oknice žvenketajo, vrata loputajo.)   A
Potem zadrdrata vozova. Burja tuli in      dež      bije po šipah.Vrata so odprta na iztežaj.   A
RAZNEŽIVŠI Ah kako se razneživši zdaj ko      dež      se razdeživši, skozi sredo gre natore   A
saj boš kmalu pod rušo, pa kaj ti mar, če pada      dež      tam nekje ‒ ti si suženj, in živiš le za sušo  A
trepečejo le drobni valčki, kot da srebrni      dež      rosi. Nebo prečisto je in jasno in od toplote  A
naženimo ne dan, ne noč! Glej, blagoslovil nas,      dež,      volčji mraz poslal nam Bog in kratek dan in  A
Vrnitev Grom, bliski temo preletavajo, in      dež      lije na zemljo; v kmečki hiši še zdaj ne spavajo  A
1610. . / . / stran 67 . / POGLED SIVINE      Dež.     Maska megle in dež.   A
POGLED SIVINE Dež. Maska megle in      dež.     Raztopljeno nebo se je vleglo na prod.  A
in toplo, zunaj vlažno in tekoče. Pomladni      dež      komprimira dušo v kapljico intime, jesensko  A
Moja prisotnost je čudež čudežev. Kot      dež      nad Kobiljo glavo. O, poj Finesa sredine med  A
bezljajo po nebu kot preplašene muhe. Goreči      dež.      Vsaka lučka je duša človekova.  A
pošilja prošnje vroče. Ti nam grmiš, ti delaš      dež      in jasno, ti pišeš véliko in malo »pratko«;  A
prezgodaj si iz njega palo, spaka. Če usuje      dež      se nate iz oblaka, perut bi starke bila ti dobrota  A
Oh, kàj ste res spet tu, solzé? Kar      dež      je zemlji razsušeni, To ve nesrečnemu ste meni  A
stran 20 . / Žalostna pesem bajtarja Drejca      Dež,      dež vse noči po strehah lije ... Dež, dež vse  A
20 . / Žalostna pesem bajtarja Drejca Dež,      dež      vse noči po strehah lije ... Dež, dež vse noči  A
Drejca Dež, dež vse noči po strehah lije ...      Dež,      dež vse noči po šipah bije. Polja in vrtovi  A
Drejca Dež, dež vse noči po strehah lije ... Dež,      dež      vse noči po šipah bije. Polja in vrtovi, vse  A
. / Prepeličke 1. Prepeličke v gnezdu      Dež      prši, prši, v polju detelja diši, v detelji  A
Po blatni cesti stopa mož počasi ledeno mrzel      dež      v obraz ga bije. In skoz zastrta okna nanj posije  A
vseh dreves. Kadar iz daljave vihra prihrumi,      dež      iz hudournih se oblakov vlije kakor ljub pozdrav  A
poljubih in nepremišljenih obljubah. Zdaj pada      dež      in izpira sledove veselice, umiva travo, drevje  A
gube rahlo, božajoče in vztrajno kot pomladni      dež      nagrbančeno zmrzal. Čakajo, da bo na licih spet  A
jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena toča in      dež      krvav in solz potok in blisk in grom ‒ oh, bitva  A
in glej, preteči prej oblak na polja ulije      dež      krotak. O, da bi ti, mladika mila, nevihto tudi  A
stran 27 . / Slabo sveča je brlela, zunaj      dež      je curkom lil, skupaj midva sva sedela, nama  A
usta pa se ust držé. Zunaj je nevihta vila,      dež      na okno je kropil, midva pa sva se ljubila,  A
Vstopnina: en dinar.      Dež      pada. Človek se pogovarja z vesoljstvom.   A
nekem tiskovnem zakonu. Jesen: na okna trka      dež.      V dežnem plašču prihaja; v poltonu.   A
vidim jesen in bedo. Na šipe bije svinčeni      dež.      Črni zidovi Črni zidovi se lomijo nad mojo dušo  A
Brez energije klonejo glave. Droben      dež      zla pada v oči. Lava trudnosti.   A
/ . / stran 136 . / Zvon pokore Lije se v      dež      in bije v srca, ki so kot modro železo v plavžih  A
v molu. V moje pekoče možgane rosi jesenski      dež.      Sivo nebo joče. 10 ton žalosti.   A
več živ. . / . / stran 25 . / Jesen Droben      dež      rosi, bele so kraške poti, sivo je zgodnje jutro  A
drug, sivi, mrzli kamen. Padaj, padaj, hladni      dež,      hladni dež jesenski, padaj, padaj, tihi dež  A
mrzli kamen. Padaj, padaj, hladni dež, hladni      dež      jesenski, padaj, padaj, tihi dež, padaj na gomile  A
dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj, tihi      dež,      padaj na gomile. Muke I O te rime, te strašne  A
pridem čezse . / . / stran 50 . / Zunaj ni ne      dež      ne sneg vetrova piščal k tlom poleže vso zimsko  A
doslej izdala dvoje pesniških zbirk V meni je      dež      (1990) in Malin (1993), se tokrat oglaša  A
Kadar pojoče na meni. Julijski      dež.      NOČ JE nora.   A
predstavila s pesniškim prvencem V meni je      dež      (1990), nas tudi tokrat ne razočara. Še več  A
vijolice In brstičje šipka Luna Luna Sonce Tudi      dež      Imam te rada Imam te rada daj me že vendar  A
tebe od tebe do sebe Imam te rada Imam te rada      dež      v avgustu ko sva sama v sušini Zakaj morajo  A
V njenih dosedanjih treh zbirkah (V meni je      dež     , 1990, Malin, 1993, in Piščal, 1997), ki  A
obrača k naravi (Imam te rada / Imam te rada      dež      ... ) Lirski, krhki, v slasti ujet subjekt doživlja  A
s katerimi nas je že obogatila (V meni je      dež      (1990), Malin (1993) in Piščal (1997))  A
enake ob njih vsak drugače čutiva. Stopiva na      dež      ... Bova vsaj to enako čutila, kako se bo hladna  A
školjčnih prazničnih rjuh, obrobljenih za mlačni      dež      pojatve. Iz gotike zasutih jam motvoz ponuja  A
polipu legendarne moške zlobe. Prišedši v      dež      in do ledene dobe je zmlet zamesen v črno-beli  A
Zaškriplje ta z zobmi, ta se krohoče. Je bedni      dež      razdružil čas in vrt. Perut?  A
otavo. Oh, kadar se prijateljsko ozre, kot      dež      mi dahne v brezčeljustno glavo. S planine krušne  A
tnale, zapičen kakor sveča pred oltar. Kot      dež      mi dahne v brezčeljustno glavo Predobri?Starosvetni  A
sebe. Če stopaš po meni in si kot sonce in      dež,      si kot vse, kar zasleduje trenutek po volji  A
28 Nekaj 29 Med starimi hišami 30 Tiho pada      dež      31 Iz srca Snežnika zrem 32 Neznanska prostost  A
domačnosti. . / . / stran 31 . / Tiho pada      dež      Tiho pada pomladanski dež, šum tišine me nežno  A
. / Tiho pada dež Tiho pada pomladanski      dež,      šum tišine me nežno zbira in umirja. Na zemlji  A
globine: vse je prepleteno trajanje. Tiho pada      dež      po njegovih poteh; čim manjša sem, bolj sem  A
najti tiha sporočila izmikajočih se vabil. Tudi      dež,      ki ga hrani in umiva, sluti skrite bregove in  A
»Vse mogoče! Jutri bo      dež.     « Drugi dan je res deževalo.  A
šempetrski cesti. Nebo je tisti dan usipalo gost      dež      in zdelo se mi je, kakor da plače ob novem grobu  A
cestnega odbora; vojaki pridejo na vaje, srebrn      dež      za krčmo; morda - no, zakaj ne, tudi karte so  A
zdoma. Kajpa, tudi če razsaja burja in lije      dež.     Takó namreč lahko stopajo mimo hleva, v katerem  A
ramena. In piš z dežjem se zaganja vanj in      dež      mu curlja na oči in na lica, on pa je z roko  A
poslednji tovornjak? Bo gozd šumel in se bo      dež      spomladi neusmiljeno ulival in bo sneg pozimi  A
bili. Snega ni bilo več, a je zaporedoma lil      dež,      takó da ni pomagalo, če smo se tiščali skupaj  A
zid pred trgovinico in visijo, ko da jih je      dež      izpral, jih razpotegnil in so se, takó razpotegnjene  A
nabreklimi žilami kakor z makaroni na mečih. »Bo      dež,     « pravi in stopi na sredo kamnitega klanca, ki  A
tlakoval Pad s kamnitimi kroglami; sonce in      dež      sta jih počasi zlizala, da so podobne posinelim  A
podivjanih vetrov. Takó sta namesto snega veter in      dež      nova rablja trikrat na dan, ko se vrste postrojijo  A
Da, snega ni bilo več, a bil je zadrugoma      dež      in na apelu ni nič pomagalo, da so pritisnili  A
odšel in bodo ostale barake same? Gozd bo šumel,      dež      se bo spomladi neusmiljeno ulival in sneg bo  A
Saj. A potem je burja, je      dež      z burjo; kdo naj hodi peš v ledeni burji iz  A
roke vsenaokoli trgajo peclje, da ves čas šumi      dež      rdečih listov skozi visoko grmovje.« Pogledala  A
tako, kaj? Poleti in pozimi ista pesem, najprej      dež      in veter, potem pa v predorih prepih.In saj  A
bodoče življenje odvisno samo od tega, kako bo      dež      spet vso preteklost opral, vse skrbno umil,  A
»Pa čeprav!« A ni mislil na      dež.     Držal je v roki njeno dlan, ki je bila hrapava  A
Tako sta bila spet na avtomobilski cesti,      dež      pa je rosil kakor skozi gosto sito.Pravzaprav  A
In on je zdaj težkal roko, ki so jo strojili      dež      in veter in zimski mraz. Kilometre in kilometre  A
prepih, da je joj!« Tako živahno, kakor da sta      dež      in prepih lahko tudi šala, ki si jo je ona izmislila  A
zakaj bi ne bila dvoje mladih živali, ki jih je      dež      vzdramil in se radujeta svojih svobodnih gibov  A
Kakor na jugu - oleandrov drevored!      Dež      pa je komajda pršel, tako da so bile njegove  A
Da sem jaz s tabo. Nič ti ni mar, da      dež      rosí in da nimaš dežnega plašča.Ves se boš zmočil  A
zadržujeta, da ne zdrknejo po poti navzdol.      Dež      ta trenutek ni rosil.Elastične nitke, ki so  A
in sproti samo tam trosil makova semena.      Dež      ni rosil, a jezero je bilo tam spodaj, kjer  A
žlebasti borovi skorji; nanju je zdaj spet rosil      dež.      XI.   A
voda na skrivnem izpirala poslednji spomin na      dež      in oblake, medtem ko je tik pod njegovim oknom  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA