nova beseda iz Slovenije
Eneja Silvij. Ima toliko urnih besedi kakor | dež | mokrih kapljic, učen je tako, da bi mu ob zgovornosti | A |
HONZA: Oprostite, gospa, zunaj grmi. | Dež | bo.Sem šel v hrib, pa kar tu noter. | A |
IGNAC: Megla. | Dež. | Ljubljanska brozga ... Oprostite, šel bom. | A |
Emerik sedi za klavirjem, na klavirju kitara. | Dež, | še naprej.Emerik preizkuša klavir, kakšno pasažo | A |
kanalja izklesana na visokem kamnu, naj stojí - | dež | jo bo že spral, pa bo videl svet goloto! VOGRIN | A |
stran 115 . / MATI: Ene same lehe ni oškropil | dež; | Bog je poslal znamenje, da bi vsi, ki so obloženi | A |
solnce; ali ob mojega nečaka smrti - to lije šele | dež! | Kaj dèkle? | A |
Zmirom še v solzáh? Še zmirom | dež? | V telescu tako majhnem je zdaj vse hkrati: morje | A |
ALEKSIJ pl. GORNIK DR. ANTON GROZD, | dež. | poslanec, obč. svetnik itd. KATARINA | A |
Nikjer ne padajo cekini izpod neba, kakor bi šel | dež. | Brez krajcarja se boš vrnil, ali toliko pameti | A |
Jesensko popoldne po Vseh Svetih. Zunaj je | dež | in silovita burja, ki tuli čez hribe in se zaganja | A |
v polutemi lojtrski voz. Burja rjove besno, | dež | lije, oknice žvenketajo, vrata loputajo.) | A |
Potem zadrdrata vozova. Burja tuli in | dež | bije po šipah.Vrata so odprta na iztežaj. | A |
RAZNEŽIVŠI Ah kako se razneživši zdaj ko | dež | se razdeživši, skozi sredo gre natore | A |
saj boš kmalu pod rušo, pa kaj ti mar, če pada | dež | tam nekje ‒ ti si suženj, in živiš le za sušo | A |
trepečejo le drobni valčki, kot da srebrni | dež | rosi. Nebo prečisto je in jasno in od toplote | A |
naženimo ne dan, ne noč! Glej, blagoslovil nas, | dež, | volčji mraz poslal nam Bog in kratek dan in | A |
Vrnitev Grom, bliski temo preletavajo, in | dež | lije na zemljo; v kmečki hiši še zdaj ne spavajo | A |
1610. . / . / stran 67 . / POGLED SIVINE | Dež. | Maska megle in dež. | A |
POGLED SIVINE Dež. Maska megle in | dež. | Raztopljeno nebo se je vleglo na prod. | A |
in toplo, zunaj vlažno in tekoče. Pomladni | dež | komprimira dušo v kapljico intime, jesensko | A |
Moja prisotnost je čudež čudežev. Kot | dež | nad Kobiljo glavo. O, poj Finesa sredine med | A |
bezljajo po nebu kot preplašene muhe. Goreči | dež. | Vsaka lučka je duša človekova. | A |
pošilja prošnje vroče. Ti nam grmiš, ti delaš | dež | in jasno, ti pišeš véliko in malo »pratko«; | A |
prezgodaj si iz njega palo, spaka. Če usuje | dež | se nate iz oblaka, perut bi starke bila ti dobrota | A |
Oh, kàj ste res spet tu, solzé? Kar | dež | je zemlji razsušeni, To ve nesrečnemu ste meni | A |
stran 20 . / Žalostna pesem bajtarja Drejca | Dež, | dež vse noči po strehah lije ... Dež, dež vse | A |
20 . / Žalostna pesem bajtarja Drejca Dež, | dež | vse noči po strehah lije ... Dež, dež vse noči | A |
Drejca Dež, dež vse noči po strehah lije ... | Dež, | dež vse noči po šipah bije. Polja in vrtovi | A |
Drejca Dež, dež vse noči po strehah lije ... Dež, | dež | vse noči po šipah bije. Polja in vrtovi, vse | A |
. / Prepeličke 1. Prepeličke v gnezdu | Dež | prši, prši, v polju detelja diši, v detelji | A |
Po blatni cesti stopa mož počasi ledeno mrzel | dež | v obraz ga bije. In skoz zastrta okna nanj posije | A |
vseh dreves. Kadar iz daljave vihra prihrumi, | dež | iz hudournih se oblakov vlije kakor ljub pozdrav | A |
poljubih in nepremišljenih obljubah. Zdaj pada | dež | in izpira sledove veselice, umiva travo, drevje | A |
gube rahlo, božajoče in vztrajno kot pomladni | dež | nagrbančeno zmrzal. Čakajo, da bo na licih spet | A |
jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena toča in | dež | krvav in solz potok in blisk in grom ‒ oh, bitva | A |
in glej, preteči prej oblak na polja ulije | dež | krotak. O, da bi ti, mladika mila, nevihto tudi | A |
stran 27 . / Slabo sveča je brlela, zunaj | dež | je curkom lil, skupaj midva sva sedela, nama | A |
usta pa se ust držé. Zunaj je nevihta vila, | dež | na okno je kropil, midva pa sva se ljubila, | A |
Vstopnina: en dinar. | Dež | pada. Človek se pogovarja z vesoljstvom. | A |
nekem tiskovnem zakonu. Jesen: na okna trka | dež. | V dežnem plašču prihaja; v poltonu. | A |
vidim jesen in bedo. Na šipe bije svinčeni | dež. | Črni zidovi Črni zidovi se lomijo nad mojo dušo | A |
Brez energije klonejo glave. Droben | dež | zla pada v oči. Lava trudnosti. | A |
/ . / stran 136 . / Zvon pokore Lije se v | dež | in bije v srca, ki so kot modro železo v plavžih | A |
v molu. V moje pekoče možgane rosi jesenski | dež. | Sivo nebo joče. 10 ton žalosti. | A |
več živ. . / . / stran 25 . / Jesen Droben | dež | rosi, bele so kraške poti, sivo je zgodnje jutro | A |
drug, sivi, mrzli kamen. Padaj, padaj, hladni | dež, | hladni dež jesenski, padaj, padaj, tihi dež | A |
mrzli kamen. Padaj, padaj, hladni dež, hladni | dež | jesenski, padaj, padaj, tihi dež, padaj na gomile | A |
dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj, tihi | dež, | padaj na gomile. Muke I O te rime, te strašne | A |
pridem čezse . / . / stran 50 . / Zunaj ni ne | dež | ne sneg vetrova piščal k tlom poleže vso zimsko | A |
doslej izdala dvoje pesniških zbirk V meni je | dež | (1990) in Malin (1993), se tokrat oglaša | A |
Kadar pojoče na meni. Julijski | dež. | NOČ JE nora. | A |
predstavila s pesniškim prvencem V meni je | dež | (1990), nas tudi tokrat ne razočara. Še več | A |
vijolice In brstičje šipka Luna Luna Sonce Tudi | dež | Imam te rada Imam te rada daj me že vendar | A |
tebe od tebe do sebe Imam te rada Imam te rada | dež | v avgustu ko sva sama v sušini Zakaj morajo | A |
V njenih dosedanjih treh zbirkah (V meni je | dež | , 1990, Malin, 1993, in Piščal, 1997), ki | A |
obrača k naravi (Imam te rada / Imam te rada | dež | ... ) Lirski, krhki, v slasti ujet subjekt doživlja | A |
s katerimi nas je že obogatila (V meni je | dež | (1990), Malin (1993) in Piščal (1997)) | A |
enake ob njih vsak drugače čutiva. Stopiva na | dež | ... Bova vsaj to enako čutila, kako se bo hladna | A |
školjčnih prazničnih rjuh, obrobljenih za mlačni | dež | pojatve. Iz gotike zasutih jam motvoz ponuja | A |
polipu legendarne moške zlobe. Prišedši v | dež | in do ledene dobe je zmlet zamesen v črno-beli | A |
Zaškriplje ta z zobmi, ta se krohoče. Je bedni | dež | razdružil čas in vrt. Perut? | A |
otavo. Oh, kadar se prijateljsko ozre, kot | dež | mi dahne v brezčeljustno glavo. S planine krušne | A |
tnale, zapičen kakor sveča pred oltar. Kot | dež | mi dahne v brezčeljustno glavo Predobri?Starosvetni | A |
sebe. Če stopaš po meni in si kot sonce in | dež, | si kot vse, kar zasleduje trenutek po volji | A |
28 Nekaj 29 Med starimi hišami 30 Tiho pada | dež | 31 Iz srca Snežnika zrem 32 Neznanska prostost | A |
domačnosti. . / . / stran 31 . / Tiho pada | dež | Tiho pada pomladanski dež, šum tišine me nežno | A |
. / Tiho pada dež Tiho pada pomladanski | dež, | šum tišine me nežno zbira in umirja. Na zemlji | A |
globine: vse je prepleteno trajanje. Tiho pada | dež | po njegovih poteh; čim manjša sem, bolj sem | A |
najti tiha sporočila izmikajočih se vabil. Tudi | dež, | ki ga hrani in umiva, sluti skrite bregove in | A |
»Vse mogoče! Jutri bo | dež. | « Drugi dan je res deževalo. | A |
šempetrski cesti. Nebo je tisti dan usipalo gost | dež | in zdelo se mi je, kakor da plače ob novem grobu | A |
cestnega odbora; vojaki pridejo na vaje, srebrn | dež | za krčmo; morda - no, zakaj ne, tudi karte so | A |
zdoma. Kajpa, tudi če razsaja burja in lije | dež. | Takó namreč lahko stopajo mimo hleva, v katerem | A |
ramena. In piš z dežjem se zaganja vanj in | dež | mu curlja na oči in na lica, on pa je z roko | A |
poslednji tovornjak? Bo gozd šumel in se bo | dež | spomladi neusmiljeno ulival in bo sneg pozimi | A |
bili. Snega ni bilo več, a je zaporedoma lil | dež, | takó da ni pomagalo, če smo se tiščali skupaj | A |
zid pred trgovinico in visijo, ko da jih je | dež | izpral, jih razpotegnil in so se, takó razpotegnjene | A |
nabreklimi žilami kakor z makaroni na mečih. »Bo | dež, | « pravi in stopi na sredo kamnitega klanca, ki | A |
tlakoval Pad s kamnitimi kroglami; sonce in | dež | sta jih počasi zlizala, da so podobne posinelim | A |
podivjanih vetrov. Takó sta namesto snega veter in | dež | nova rablja trikrat na dan, ko se vrste postrojijo | A |
Da, snega ni bilo več, a bil je zadrugoma | dež | in na apelu ni nič pomagalo, da so pritisnili | A |
odšel in bodo ostale barake same? Gozd bo šumel, | dež | se bo spomladi neusmiljeno ulival in sneg bo | A |
Saj. A potem je burja, je | dež | z burjo; kdo naj hodi peš v ledeni burji iz | A |
roke vsenaokoli trgajo peclje, da ves čas šumi | dež | rdečih listov skozi visoko grmovje.« Pogledala | A |
tako, kaj? Poleti in pozimi ista pesem, najprej | dež | in veter, potem pa v predorih prepih.In saj | A |
bodoče življenje odvisno samo od tega, kako bo | dež | spet vso preteklost opral, vse skrbno umil, | A |
»Pa čeprav!« A ni mislil na | dež. | Držal je v roki njeno dlan, ki je bila hrapava | A |
Tako sta bila spet na avtomobilski cesti, | dež | pa je rosil kakor skozi gosto sito.Pravzaprav | A |
In on je zdaj težkal roko, ki so jo strojili | dež | in veter in zimski mraz. Kilometre in kilometre | A |
prepih, da je joj!« Tako živahno, kakor da sta | dež | in prepih lahko tudi šala, ki si jo je ona izmislila | A |
zakaj bi ne bila dvoje mladih živali, ki jih je | dež | vzdramil in se radujeta svojih svobodnih gibov | A |
Kakor na jugu - oleandrov drevored! | Dež | pa je komajda pršel, tako da so bile njegove | A |
Da sem jaz s tabo. Nič ti ni mar, da | dež | rosí in da nimaš dežnega plašča.Ves se boš zmočil | A |
zadržujeta, da ne zdrknejo po poti navzdol. | Dež | ta trenutek ni rosil.Elastične nitke, ki so | A |
in sproti samo tam trosil makova semena. | Dež | ni rosil, a jezero je bilo tam spodaj, kjer | A |
žlebasti borovi skorji; nanju je zdaj spet rosil | dež. | XI. | A |
voda na skrivnem izpirala poslednji spomin na | dež | in oblake, medtem ko je tik pod njegovim oknom | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |