dež (501-600)

Pojva po bližnjem potu skoz hosto, da naju ne bo	dež	močil, saj vidiš, kako vse visi.«Kalanec ga	A
zori. ◆ Vinograd pa potrebuje trojno vlago:	dež,	roso in pot. ◆ Kdor hoče, da bi mu vinograd	A
»Zdaj bo dolge dni deževalo. Pa je tudi	dež	potreben, ker je že velika suša doli po polju	A
Kar roke sklepa in prosi, da bi že kmalu	dež	ponehal. A vse to zaradi mene in zaradi moje	A
pretkanost. Samo še dva dni počakaj, da preneha	dež.	Smejala se boš in prepevala stokrat lepše, nego	A
dolino. Krog koče se je usipal samo še gost	dež,	pomešan z belimi snežinkami, ki pa so splahnele	A
je rekel: »Oj, volkec! Danes ponoči preneha	dež	in v jutru odrineva v dolino, kjer boš pasel	A
v jutru prebudil, je videl, da še vedno pada	dež	in da se megle niso premaknile niti za ped.	A
bi ti zelo rad videl, če bi vse dni padal ta	dež.	Veš, zato, da bi vedno jedel dva lepa kosa najlepše	A
enkrat skozi okence v noč. Še vedno je žuborel	dež	tam zunaj.A Kekec je vendarle uzrl samotno zvezdo	A
sinil dan, se je vsul iz neba gost in dušeč	dež	... Spomladi so pa našli v samotnem seniku okostnjak	A
Oči so se mu svetile.	Dež	je pojenjaval.Od obeh je kapljala voda.	A
pospravili mrvo v Lazeh. »Če stoji,« je dejal, »ji	dež	ne more škoditi.« Janez se je pogovoril	A
so se veselili novega dne. »Megle gredo za	dež,	« je ugotovila Micka. »Saj so oče tudi	A
Krka 18. junij. Krka.	Dež	je padal, ko smo se spuščali s sektorja Ajdovec	A
Na vzhodu je zagorela zora. »	Dež	bo,« je vzkliknil dežurni. Od Žužemberka so	A
druge spremembe na frontah. 2. septembra.	Dež	je padal ves dan.Nekaj ur sem se razgovarjal	A
vasico in hišo. 4. september. Ves dan je padal	dež.	Bili smo na področju Knežja njiva-Spodnje Poljane	A
»Kaj bom igral?	Dež	pada in kar žalosten sem, ko ogledujem te velike	A
trgu bi dobili topove.« . /\ .. stran 236 . \/	Dež	je lil vedno močneje; okrog velikih ognjev so	A
zagledal: »Tukaj je pa hudičevo romantična dežela -	dež	in megla.Samo Bojancev se domislim, pa rečem	A
No, in še jezen nisem bil preveč.	Dež	je padal, ko sem zapuščal partizanski bunker	A
zavel, ko smo stopili iz goščave na plan. »	Dež	bo, dež,« je vzdihnil Žiga in si zapenjal stari	A
ko smo stopili iz goščave na plan. »Dež bo,	dež,	« je vzdihnil Žiga in si zapenjal stari, oguljeni	A
ne bom vedel za pot, boš jahal pred menoj.«	Dež	je ponehaval in izza oblakov je pokukalo sonce	A
so odšli iz sobe. Zunaj je enakomerno padal	dež.	Področni je postavil steklenico slivovke na	A
utrudili, katerih ni zadržal ne velik sneg, ne	dež	in ne silovita burja, jeseni, tiste lepe jeseni	A
stran 117 . \/ Mati maha z grabljami in vpije: »	Dež,	dež bo, hitita, da bomo dali seno v kopice!	A
. \/ Mati maha z grabljami in vpije: »Dež,	dež	bo, hitita, da bomo dali seno v kopice!«Zorka	A
nič ne more. Opazuješ naravo, sneg in mraz,	dež	in sonce, vihar in topel jug. Živiš, cviliš	A
graničar z rjavimi brki. Tisti večer, ko je	dež	nabijal na vrata in okenca graničarske barake	A
na konje in jahali po slabi poti. Vihar in	dež	sta jih spremljala.Nad Enžičevim lazom se je	A
Nič ni bilo slišati. Samo	dež,	šumenje starih jelk in žuborenje vode po strmi	A
Vinkom. Niso še prejahali tristo metrov, ko je	dež	ponehal.Samo veter je še zavijal.	A
senožetih in lazih. Če jih je ob košnji motil	dež,	so kleli in molili za lepo vreme.Končno so le	A
je zavel čez sotesko. »Prej kot v pol ure bo	dež,	« je tiho dejal Gregorka in ji pomagal obleči	A
Odklenil je kočo in v štedilniku zakuril.	Dež	je nabijal ob leseno streho in lesena okenca	A
po nebu, kakor razkropljene ovce v gorah. »	Dež	bo, domov bo treba iti,« je rekel oče in ogledoval	A
Denar tudi ni vse.	Dež	pada in spodnji konec doline je pod vodo.Kmetje	A
bilo veselje poslušati. Drugi dan, ko je padal	dež,	je Matija poizkušal srečo. Z naglušnim sorodnikom	A
je bil stari Rebrov v gozdu, pa najsi je bil	dež,	sonce ali veter. Ob sončnih dneh je hodil od	A
ljubljanski večnozdravi želodci. Sonce, veter, sneg,	dež,	vihar, nočne zvezde in oblačno noč, vse to vidiš	A
klavir. Janko je pa kakor marčno vreme, sneg,	dež,	sonce, veter, vse v enem dnevu.Tak je naš Janko	A
Pihal je južni veter.	Dež	bo, je pomislil.Čez tri dni bo moj rojstni dan	A
Višje pod Snežnikom je grmelo.	Dež	bo, dež.Rebrov je šel od hojke do hojke.	A
Višje pod Snežnikom je grmelo. Dež bo,	dež.	Rebrov je šel od hojke do hojke.	A
stolpu in so praznili velike vrče vina. Zunaj je	dež	lil tako, da si straža ni upala stopiti izpod	A
XXXVI. Veter je bril po poljanah in	dež	je nalival tako, da ni bilo mogoče iz hiše.	A
greste na vrt, Vas nihče ne vidi. Noč je temna in	dež	lije.« »In Vi ste me prišli svarit,	A
orožniško postajo, je odpadalo listje, droben	dež	je pršil, nekako v sredini med črno se svetlikajočimi	A
vrtu z drevesa na drevo. Zunaj je blato in	dež	in mrzla sapa, ki hoče odnesti dežnike in jih	A
181 . / Marica sedi nasproti okna, gleda v	dež	in reče Dragotinu brez misli in zveze: »Naša	A
žena in Mica se mu bližajo. Polagoma kaplja	dež.	Vse bi bilo tiho, če bi ne puhale in prskale	A
Okno je odprto; zunaj je črna tema, tišina in	dež.	Na vznožju njegove postelje sedi Helena.	A
jutra do mraka prši iz nizkih oblakov droben	dež,	ki se prijemlje lic in rok, kakor bi bil lepljiv	A
za rokav in ga vleče s seboj v predmestje.	Dež	še vedno prši.Ker ni več tlakanih cest, se udirajo	A
stopita skozi vrata. Zunaj je med tem prenehal	dež.	Črna nočna zavesa, ki je prepregala nebo, se	A
prišlo, da bi lahko prišli mimo in ker je nocoj	dež,	bi šli lahko v votlino.Kar k nama bi sedli,	A
»Hemterem! Padalo ti je v klobuk kakor	dež,	kadar ga Bog da! Če pošteno ravnaš, nič ne dobiš	A
je nabijal, da se je slišalo daleč na okoli.	Dež	je prenehal. Nekaj pijanih mladcev je bruhalo	A
- Ja, ampak so dragi. Pa tudi za v	dež	niso, je odvrnila, ne da bi me pogledala.	A
Ni se odmaknila. Skozi okno sva zrla ven v	dež.	Ostali v prostoru so poslušali večerna poročila	A
tisk...koncert odpade...jemal nedovoljena poživila...	dež.	Vlažnost njenih kavbojk se je selila name.	A
Zre skozi okno. Pada gost droben	dež.	Z dlanjo potegne po zarošeni šipi.	A
Pobere kramo iz kabine in izgine med drevesi.	Dež	pojenjuje.Zapiha mrzel veter.	A
štedilnika poklja. - Verjetno ga je zadržal	dež.	Spet je pričelo deževati, se oglasi Viktor.	A
Niti ven ne morejo, ker zunaj prši hladen	dež.	Duša s seboj prinaša štrikanje.	A
bliska, zamolklo grmi. Rosi smrdljivi, lepek	dež.	Rada bi si našla kakšno zavetje, kakršenkoli	A
. / . / stran 6 . / bliski in lije sluzav	dež?	Ne, ne bom se trapila s tem, tu mi je dobro,	A
leno valijo oblaki iz katerih nenehno rosi.	Dež	spira z rastlinja mano Iksionovega hrošča.Potoki	A
katerih cepajo lestvarji kot omotične muhe.	Dež	velikih kamnov treska v okovana vrata, jajabanci	A
Naposled je vse utihnilo. Samo	dež	je škrebljal po strehi. S pokom se je tudi čas	A
imel sem občutek, da se name zliva slap, skozi	dež,	ki mi je zalival oči, sem v trepetavi svetlobi	A
smrekove gozdove. Kložju so prijali žveplo, kisel	dež	in smod iz dimnikov nečiste industrije obrabnih	A
/ . / stran 9 . / čiščevalni sistem, saj je	dež	še vedno vseboval preveč radioaktivnega prahu	A
dragocene računalniške naprave je bičal veter, pral	dež	in sonce jih je neusmiljeno segrevalo. Plošče	A
izdelovalnico mehaničnih psov. Kadar sije sonce, lije	dež	in besne nevihte, kadar v poletnih nočeh svetijo	A
raziskavo: Ali je pametno teči, če človeka zaloti	dež?	Nalogo so zasnovali in jo začeli izvajati še	A
M. Valjavec. Drugi dan je bila nedelja in	dež	je lil. Lovro je prebil vse dopoldne	A
cerkve so se vile procesije, ki so prosile za	dež.	Dihur in Dihurka vsega tega nista videla, nista	A
groba, kjer smo danes Suhovršani prosili za	dež...	Vi ste postali menda že neverniki, pri nobeni	A
Sušnik je pohlepno strmel vanj. »	Dež,	dež! -Samo eno noč dežja, pa smo rešeni...«	A
Sušnik je pohlepno strmel vanj. »Dež,	dež!	-Samo eno noč dežja, pa smo rešeni...«	A
žarel v širokem pasu. To je naznanjalo skorajšen	dež.	Tudi od gore sem je pihljal sumljiv vetrič.	A
zare, kjer vas je žgalo sonce in vas je močil	dež.	Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke in prepelice	A
okamenel. Pa je uvidel, da se je motil; le	dež	je šumel in pljuskal zunaj po strehah in dvorišču	A
drugod pa so zidine polagoma razjedli in okrušili	dež	in sneg in vihar.« »Najslabše je mestno zidovje	A
udrla in sesula cerkvena streha in žareč rdeč	dež	je siknil in zašumel iz ogromnega ognjišča na	A
so jih hvalile zborujoče žabe in prerokovale	dež.	Včasih je zavalovala visoka trava, rahlo, komaj	A
Jisroel!« Vse je ostalo tiho v temni ulici, le	dež	je bobnal po strehah in pljuskal po mlakah.	A
bele barve, ki se na soncu blešči in polzi.	Dež	je ne spere, podkvice in žebljički čevljev je	A
Kdo to razjasni! Medtem je proti poldnevu	dež	jel curkoma liti.Jera je pogosto pogledovala	A
Iščite, ne boste našli.« Pričel je padati zlati	dež.	Med grmenjem in bliskanjem pa je odmevalo: »MI	A
Madžarska prestolnica se je svetila v soncu.	Dež,	ki je samo očistil ozračje in opral prah, je	A
moški, z jutranjim časopisom v roki in jokal kot	dež.	Preklinjal je ves svet, denar in korupcijo ...	A
pričela izgubljati rdečo barvo. Spral jo je	dež.	Vedno bolj sta postajala črna, dokler šoferja	A
Devetkrat ustrežeš, desetič ne ‒ že zamera je. ◆	Dež	pred sedmo uro zjutraj ima tek stare ženske	A
pred sedmo uro zjutraj ima tek stare ženske. ◆	Dež	za soncem mora biti, za veseljem žalost priti	A
◆ Vsak človek prenaša svoj križ. ◆ Vsak	dež	ima svoj čas. ◆ Vsak hvali to, kar je dobro	A
dežnikom na vrhu?« Po kratkem čakanju v trgovini ‒	dež	je medtem pojenjal ‒ se profesor obrne k prijatelju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani