nova beseda iz Slovenije

dež (401-500)


ostro: »Brž brž napojite konje in natovorite!      Dež      nam bo nagajal.« Mihael je pospravil posodje  A
se zagledal po nebu, ki se je pripravljalo za      dež.     Zamižal je in videl zdravo brhkost Živke.   A
po zadnjem počitku jim je bila hudo nespešna,      dež      jih je zadrževal in mrak jih je lovil, predolgo  A
prav lep, a vroč dan se je obetal. Snočnji      dež      je izpral cesto, da je bila brez prahu.Iz hoste  A
« so tlačani godrnjali in hiteli, da bi jih      dež      ne lovil. »Ali pa prismojen?« so se smejale  A
bilo menda že pretežko: omagal sem ob potu, pa      dež      me je napral.Začel sem krehati in še bolj piti  A
razbeljeno žrelo in se je zagledal v oblake. »     Dež      bo, dekleta.Le hitimo, da nas ne ujame!«   A
Le hitimo, da nas ne ujame!« »E, kaj      dež!     Prej bomo gotove.«   A
ga trpiš voljno, je za dušo, kakor pohleven      dež      za zemljo.« »Bog mi je vendarle prehitro vzel  A
bomo do opoldne v Ljubljani.« »Če nas ujame      dež,      se bo potlej vse popoldne ubilo s snaženjem  A
Kuhala ga je jeza in dramila sta ga grom in      dež,      ki se je zlijal na streho iz ločja.Ob prvem  A
znamenja so kazala na doslej izostali jesenski      dež.      Iz megle so se vreščeče zadirali ptiči.   A
Ostrorogi jih je bil že čez glavo sit. Bo, bo      dež.      Jelen se je pričel odpremljati.   A
Pa bos mokra.      Dež      gre.« »Če gre tudi sneg.   A
čez in čez zastrto z nizkimi oblaki. Droben      dež      je pršil iz njih. Ostrorogi in Ris sta zaveslala  A
Risom, ki ima oba rada. Nič ne de, če gre prav      dež.      V zalivu in plitvinah pod Dolgo dolino so se  A
skrbelo, da bi se prezgodaj ne začel zlijati      dež.     Prši naj le, prši.  A
skoraj nič. Nad njihovimi glavami je bobnal      dež      na razpete kože.Okrog nog se jim je pa sukal  A
za kurjavo. Pod visokimi in gostimi smrekami      dež      še ni zmočil dračja. Lahko bomo zakurili.  A
popolnoma suhega listja. Da bi mu ga ne zmočil      dež,      je slekel kožuh in ga zavil vanj.Jelenu je bilo  A
slišati tuleče in hropeče sklicevanje skozi      dež      in temo. Sinjeoki je postalo tesno.  A
Na kože šotora je vso noč enakomerno drobil      dež.      Dušil je hreščanje bobrovih zob, ki so ne daleč  A
Ostrorogi Jelen se je zgodaj zbudil.      Dež      je še vedno štropotal na streho šotora.Kodrolaska  A
tudi zadremal. Na streho šotora je pa drobil      dež.      UDARNI JALAN Bevsk je zarenčal, planil z ležišča  A
kakor da je šla gledat, nad kom pes laja.      Dež      je samo še narahlo pršil.Sinjeoka se je ozirala  A
pokazala kopnjava. Iz vetra je završal ob kolišča      dež.     Na jezeru se je pričel lomiti in gromovito pokati  A
vedno bučalo. V razmočen sneg je pa lil gorak      dež.      V jezero je od vseh strani drla voda.   A
pajčevino. Zunaj pa je v odtajano jezero štropotal      dež.      Prav tako gost dež je drobil tudi na streho  A
odtajano jezero štropotal dež. Prav tako gost      dež      je drobil tudi na streho koče Sivega Volka pod  A
obilen obed. Zunaj se je pa začel mešati med      dež      sneg.Gore so bile pa že pobeljene.   A
prostranem jezeru je pa še vedno mrlel samo      dež.     Hlad z gora še ni dosegel nižine.   A
priprtimi očmi je gledal v streho nad sabo, poslušal      dež      in sanjaril. Jezerna Roža ‒ hm.  A
Ostrorogi je vstal in šel pogledat na vreme.      Dež      je res malo ponehal.Zvedrilo se pa še ne bo  A
Tršatega Tura pogled ni obetal nič dobrega.      Dež      je ponehal.Veter je začel trgati meglo.  A
je še bolj zatemnilo. Začel je pršeti droben      dež.     Ostrorogovci so se brž otovorili in v dolgi vrsti  A
se pogovarjali, Ostrorogi ni mogel slišati.      Dež      je čofotal na vodo in glušil besede.In pa ‒  A
njem. Odveslala sta v izposojenem drevaku v      dež      in temo proti prelivu med prvima otokoma. Sta  A
zakaj. . / . / stran 122 . / MLADO ZELENJE      Dež      je izpral in namočil zemljo.Po bregovih je odgnala  A
pričelo pršeti. Nato se je pa ulil droben, pa gost      dež.     Razmočil je pepel in ga zapral v zemljo.   A
Ostrorogi sprva ni vedel, ali pada toča ali      dež.     Šele ko se je ulila gosta ploha, se je Jelen  A
temu, da jutro ni bilo sončno in se je obetal      dež,      je bil podvzetni mladec dobre volje.Dolgo je  A
brž prekopani in obsejani. Zelenečim žitom je      dež      ravno prav primakal.Kazala so kaj lepo in obetala  A
vsepovsod regljale žabe in napovedovale skorajšen      dež.      Kakor se mu ni prav nič ljubilo in bi bil zavoljo  A
hudo mikajo. SAMOVOLJNA ŽRTEV Dolgotrajen      dež      je sprevrgel vroče poletje v jesen. Preden sta  A
kosmatih sivkastih bušinih kož. Še tako dolgotrajni      dež      bi jih ne bil premočil.Postavili so jih Ostrorogovci  A
kjer je bil zidič samo iz kamna, ni mogel ni      dež      ni veter razmetati skladov, tako da je bil za  A
proti kolibi tekla in klicala Pavlini, da pojde      dež,      naj se tedaj ob pravem času umakne z vrta.   A
ali rad bi bil slišal. Bilo je že malo mračno,      dež      je začel kapati.Toda Komplez se ne zmeni za  A
se le navadne reči menili in, ker je Kompleza      dež      močil, hotel je tiho oditi.V tistem hipu vpraša  A
Vprašat sem prišel, če hočem dežnike prinesti,      dež      gre.« »Le prinesite,« pravi deklica.  A
je bil prav slab za vožnjo in hojo. Večkratni      dež      je bil splavil prst in pesek in naredil velike  A
pravi materi ste naju rodili. Še bo šel včasi      dež,      preden se bosta dva enaka zlegla in zvalila  A
ker ni klicev slišala, sledu ne, ker ga je      dež      lahko izpral, ki je šel pred dnem in še potem  A
»Gospa, mrači se,« ogovori jo. »Res,      dež      gre in v dežju ga peljajo,« odgovarja gospa  A
rojanicami za pasom. . / . / stran 30 . / »Gospa,      dež      gre!« vpili smo, kadar je najlepše jasno sonce  A
smo, kadar je najlepše jasno sonce zahajalo. »     Dež      gre, otroci, dež,« odgovorila je in šla dalje  A
najlepše jasno sonce zahajalo. »Dež gre, otroci,      dež,     « odgovorila je in šla dalje proti cerkvi molit  A
dekletih, žene o otrocih, možje o skrbeh. »     Dež      bo.- Sneg bo.  A
torbo čez rame in dolgokocinast kožuh zoper      dež      preko nje.In čutarico in kozji rog in roženico  A
Pod Skokom je zalajal lisjak.      Dež      bo.Prav je.  A
zanj potegnila, bo prinesel rož poleti z gora.      Dež      je začel drobiti na streho in Marku so se oči  A
tankim glasom kakor otrok pogovarjalo z Ančko.      Dež      je šel vso noč in ves naslednji dan. Še isti  A
oprale, če jo je prej na koži nekajkrat izpral      dež.      Med najetimi je bila tudi Primoževa Rozalka  A
da jih je s hudičem klel. Trjaki bodo dali      dež.     Zofija pa prav gotovo, saj je vsako leto mokra  A
je vso noč in ves dan na temnih oblakih vozil      dež      izpod sonca. Zofija bo mokra.  A
Sonce je sijalo dan za dnevom. Na daljši      dež      ni prav nič kazalo.Plohe pa so pridno zalivale  A
zapeti samo največje zvonce, tako je glušil      dež;      ki je bíl na drevje, na koče in staje in na  A
preden so pastirji polegli, je začel rositi      dež,      droban in mrzel.Volkun in Hrust sta prišla v  A
dlipnikove koče, legla tesno drug k drugemu in čula.      Dež,      ki je čedalje bolj glasno drobil na skodle,  A
je in poslušal? Na strehe je še vedno mrlel      dež.     Marka so zaskrbeli zaskočeni jarci.   A
Stegnil je roko. Med      dež      se je mešal sneg.Z zelenimi goščavami porasli  A
pokril širokokrajnik in tiho odšel v temo in      dež.     Jarci po tamorih so ležali tako tesno drug ob  A
Stopila je k oknu.      Dež      se je prav takrat bolj ulil.Milovala je Marka  A
Ozrla se je skozi okno.      Dež      je ponehaval: »To je dobro, da ne bo Marko preveč  A
kopnel, je silil teden za tednom niže. Vsak      dež      je bil bolj mrzel; včasih se je komaj še tajal  A
da človek ni ped zemlje pred seboj videl.      Dež      je začel liti, veter je žvižgal.V takem času  A
kakemu bolniku, zapazi šele, da je vihar in      dež      zunaj, vendar pravi: »Naj bo, božja volja je  A
proti Šrajbarskemu turnu, ne zmené se veliko za      dež      in vihar, ki mu je okoli ušes pihal.Nedaleč  A
bilo vse naše. Zunaj je vstala burja in vihra,      dež      je lil.Kdo bo v takem v hosto nazaj hodil, dejali  A
obenem obračajo; v sredi je malo višji, da se      dež      odceja.Tu najdeš tudi kraljevo palačo.   A
svetila, kajti naredilo se je bilo z mrakom za      dež      in lilo je curkoma z neba. Pri vratih velike  A
praviš, prijatelj, bode li vreme ugodno?« »     Dež      je že ponehal, mislim, da se popolnoma zvedri  A
je kmalu dobro prešel težke grajske konje.      Dež,      ki je lil prejšnji dan, poplavil je bil cestni  A
in ga pokrijem z rjuho; in nič mi ne moreta      dež      in toča.Anti ne slišite, sem dejala, kako šumi  A
kako je njivo in travnik oživil blagodejni      dež,      katerega so že nekaj dni željno pričakovali  A
gledal skozi strugice na šipi, kako natepava      dež      rumenko pred hlevom in češnjo belico pred hišo  A
Strašna tema pokrije nato zemljo in nebo. Debel      dež      jame padati.Huda ploha se ulije.  A
polnoči je začel blagodejni, toliko potrebni      dež      padati in nato je deževalo vso noč in ves naslednji  A
žena tiho in goreče moliti za njegovo dušo.      Dež,      ki je jel proti ponoči padati, je vzdramil Zaliko  A
bi naznanil prihod nočnega sovražnika. A le      dež      je škropil na skale in glasno se je čulo njegovo  A
Skozi okno poslušava vreščanje žensk, ki kličejo      dež.     Odete so v temo.   A
se nič čudno ne zdi; in pa poglej, kako lije      dež!     « »Vse to bi ga ne zadrževalo, da bi ne prišel  A
vrstili za deževnim vremenom v Tihem dolu.      Dež      je bil ukrotil hudo poletno vročino; vse je  A
nenavadno širokim krajem, tako da je bil dober za      dež      in za sonce.Kadar je bil na potu, imel je dolgo  A
A kaj dalje početi?      Dež      je lil neprenehoma in ni bilo videti, da bi  A
potu, ne morem ti povedati. Komaj sem čutila      dež,      dasi je lil curkoma, in ni me bolelo, četudi  A
trenutek do Krvavega kamna. Takrat je začel iti      dež.     Midva stopiva pod košato bukev in se spogledava  A
znanje s carjem, je začel padati zanjo zlati      dež,      ki je šel več mesecev: od njega je dobila, kar  A
počivalo o lepem vremenu prav prijetno, ali za      dež      ni dajalo grmovje dosti zavetja.Fant si je znal  A
bukovja do velike ceste. Tekel sem na vso moč,      dež      se je usipal vedno gošči in težji.Naenkrat zabliska  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA