dež (401-500)

ostro: »Brž brž napojite konje in natovorite!	Dež	nam bo nagajal.« Mihael je pospravil posodje	A
se zagledal po nebu, ki se je pripravljalo za	dež.	Zamižal je in videl zdravo brhkost Živke.	A
po zadnjem počitku jim je bila hudo nespešna,	dež	jih je zadrževal in mrak jih je lovil, predolgo	A
prav lep, a vroč dan se je obetal. Snočnji	dež	je izpral cesto, da je bila brez prahu.Iz hoste	A
« so tlačani godrnjali in hiteli, da bi jih	dež	ne lovil. »Ali pa prismojen?« so se smejale	A
bilo menda že pretežko: omagal sem ob potu, pa	dež	me je napral.Začel sem krehati in še bolj piti	A
razbeljeno žrelo in se je zagledal v oblake. »	Dež	bo, dekleta.Le hitimo, da nas ne ujame!«	A
Le hitimo, da nas ne ujame!« »E, kaj	dež!	Prej bomo gotove.«	A
ga trpiš voljno, je za dušo, kakor pohleven	dež	za zemljo.« »Bog mi je vendarle prehitro vzel	A
bomo do opoldne v Ljubljani.« »Če nas ujame	dež,	se bo potlej vse popoldne ubilo s snaženjem	A
Kuhala ga je jeza in dramila sta ga grom in	dež,	ki se je zlijal na streho iz ločja.Ob prvem	A
znamenja so kazala na doslej izostali jesenski	dež.	Iz megle so se vreščeče zadirali ptiči.	A
Ostrorogi jih je bil že čez glavo sit. Bo, bo	dež.	Jelen se je pričel odpremljati.	A
Pa bos mokra.	Dež	gre.« »Če gre tudi sneg.	A
čez in čez zastrto z nizkimi oblaki. Droben	dež	je pršil iz njih. Ostrorogi in Ris sta zaveslala	A
Risom, ki ima oba rada. Nič ne de, če gre prav	dež.	V zalivu in plitvinah pod Dolgo dolino so se	A
skrbelo, da bi se prezgodaj ne začel zlijati	dež.	Prši naj le, prši.	A
skoraj nič. Nad njihovimi glavami je bobnal	dež	na razpete kože.Okrog nog se jim je pa sukal	A
za kurjavo. Pod visokimi in gostimi smrekami	dež	še ni zmočil dračja. Lahko bomo zakurili.	A
popolnoma suhega listja. Da bi mu ga ne zmočil	dež,	je slekel kožuh in ga zavil vanj.Jelenu je bilo	A
slišati tuleče in hropeče sklicevanje skozi	dež	in temo. Sinjeoki je postalo tesno.	A
Na kože šotora je vso noč enakomerno drobil	dež.	Dušil je hreščanje bobrovih zob, ki so ne daleč	A
Ostrorogi Jelen se je zgodaj zbudil.	Dež	je še vedno štropotal na streho šotora.Kodrolaska	A
tudi zadremal. Na streho šotora je pa drobil	dež.	UDARNI JALAN Bevsk je zarenčal, planil z ležišča	A
kakor da je šla gledat, nad kom pes laja.	Dež	je samo še narahlo pršil.Sinjeoka se je ozirala	A
pokazala kopnjava. Iz vetra je završal ob kolišča	dež.	Na jezeru se je pričel lomiti in gromovito pokati	A
vedno bučalo. V razmočen sneg je pa lil gorak	dež.	V jezero je od vseh strani drla voda.	A
pajčevino. Zunaj pa je v odtajano jezero štropotal	dež.	Prav tako gost dež je drobil tudi na streho	A
odtajano jezero štropotal dež. Prav tako gost	dež	je drobil tudi na streho koče Sivega Volka pod	A
obilen obed. Zunaj se je pa začel mešati med	dež	sneg.Gore so bile pa že pobeljene.	A
prostranem jezeru je pa še vedno mrlel samo	dež.	Hlad z gora še ni dosegel nižine.	A
priprtimi očmi je gledal v streho nad sabo, poslušal	dež	in sanjaril. Jezerna Roža ‒ hm.	A
Ostrorogi je vstal in šel pogledat na vreme.	Dež	je res malo ponehal.Zvedrilo se pa še ne bo	A
Tršatega Tura pogled ni obetal nič dobrega.	Dež	je ponehal.Veter je začel trgati meglo.	A
je še bolj zatemnilo. Začel je pršeti droben	dež.	Ostrorogovci so se brž otovorili in v dolgi vrsti	A
se pogovarjali, Ostrorogi ni mogel slišati.	Dež	je čofotal na vodo in glušil besede.In pa ‒	A
njem. Odveslala sta v izposojenem drevaku v	dež	in temo proti prelivu med prvima otokoma. Sta	A
zakaj. . / . / stran 122 . / MLADO ZELENJE	Dež	je izpral in namočil zemljo.Po bregovih je odgnala	A
pričelo pršeti. Nato se je pa ulil droben, pa gost	dež.	Razmočil je pepel in ga zapral v zemljo.	A
Ostrorogi sprva ni vedel, ali pada toča ali	dež.	Šele ko se je ulila gosta ploha, se je Jelen	A
temu, da jutro ni bilo sončno in se je obetal	dež,	je bil podvzetni mladec dobre volje.Dolgo je	A
brž prekopani in obsejani. Zelenečim žitom je	dež	ravno prav primakal.Kazala so kaj lepo in obetala	A
vsepovsod regljale žabe in napovedovale skorajšen	dež.	Kakor se mu ni prav nič ljubilo in bi bil zavoljo	A
hudo mikajo. SAMOVOLJNA ŽRTEV Dolgotrajen	dež	je sprevrgel vroče poletje v jesen. Preden sta	A
kosmatih sivkastih bušinih kož. Še tako dolgotrajni	dež	bi jih ne bil premočil.Postavili so jih Ostrorogovci	A
kjer je bil zidič samo iz kamna, ni mogel ni	dež	ni veter razmetati skladov, tako da je bil za	A
proti kolibi tekla in klicala Pavlini, da pojde	dež,	naj se tedaj ob pravem času umakne z vrta.	A
ali rad bi bil slišal. Bilo je že malo mračno,	dež	je začel kapati.Toda Komplez se ne zmeni za	A
se le navadne reči menili in, ker je Kompleza	dež	močil, hotel je tiho oditi.V tistem hipu vpraša	A
Vprašat sem prišel, če hočem dežnike prinesti,	dež	gre.« »Le prinesite,« pravi deklica.	A
je bil prav slab za vožnjo in hojo. Večkratni	dež	je bil splavil prst in pesek in naredil velike	A
pravi materi ste naju rodili. Še bo šel včasi	dež,	preden se bosta dva enaka zlegla in zvalila	A
ker ni klicev slišala, sledu ne, ker ga je	dež	lahko izpral, ki je šel pred dnem in še potem	A
»Gospa, mrači se,« ogovori jo. »Res,	dež	gre in v dežju ga peljajo,« odgovarja gospa	A
rojanicami za pasom. . / . / stran 30 . / »Gospa,	dež	gre!« vpili smo, kadar je najlepše jasno sonce	A
smo, kadar je najlepše jasno sonce zahajalo. »	Dež	gre, otroci, dež,« odgovorila je in šla dalje	A
najlepše jasno sonce zahajalo. »Dež gre, otroci,	dež,	« odgovorila je in šla dalje proti cerkvi molit	A
dekletih, žene o otrocih, možje o skrbeh. »	Dež	bo.- Sneg bo.	A
torbo čez rame in dolgokocinast kožuh zoper	dež	preko nje.In čutarico in kozji rog in roženico	A
Pod Skokom je zalajal lisjak.	Dež	bo.Prav je.	A
zanj potegnila, bo prinesel rož poleti z gora.	Dež	je začel drobiti na streho in Marku so se oči	A
tankim glasom kakor otrok pogovarjalo z Ančko.	Dež	je šel vso noč in ves naslednji dan. Še isti	A
oprale, če jo je prej na koži nekajkrat izpral	dež.	Med najetimi je bila tudi Primoževa Rozalka	A
da jih je s hudičem klel. Trjaki bodo dali	dež.	Zofija pa prav gotovo, saj je vsako leto mokra	A
je vso noč in ves dan na temnih oblakih vozil	dež	izpod sonca. Zofija bo mokra.	A
Sonce je sijalo dan za dnevom. Na daljši	dež	ni prav nič kazalo.Plohe pa so pridno zalivale	A
zapeti samo največje zvonce, tako je glušil	dež;	ki je bíl na drevje, na koče in staje in na	A
preden so pastirji polegli, je začel rositi	dež,	droban in mrzel.Volkun in Hrust sta prišla v	A
dlipnikove koče, legla tesno drug k drugemu in čula.	Dež,	ki je čedalje bolj glasno drobil na skodle,	A
je in poslušal? Na strehe je še vedno mrlel	dež.	Marka so zaskrbeli zaskočeni jarci.	A
Stegnil je roko. Med	dež	se je mešal sneg.Z zelenimi goščavami porasli	A
pokril širokokrajnik in tiho odšel v temo in	dež.	Jarci po tamorih so ležali tako tesno drug ob	A
Stopila je k oknu.	Dež	se je prav takrat bolj ulil.Milovala je Marka	A
Ozrla se je skozi okno.	Dež	je ponehaval: »To je dobro, da ne bo Marko preveč	A
kopnel, je silil teden za tednom niže. Vsak	dež	je bil bolj mrzel; včasih se je komaj še tajal	A
da človek ni ped zemlje pred seboj videl.	Dež	je začel liti, veter je žvižgal.V takem času	A
kakemu bolniku, zapazi šele, da je vihar in	dež	zunaj, vendar pravi: »Naj bo, božja volja je	A
proti Šrajbarskemu turnu, ne zmené se veliko za	dež	in vihar, ki mu je okoli ušes pihal.Nedaleč	A
bilo vse naše. Zunaj je vstala burja in vihra,	dež	je lil.Kdo bo v takem v hosto nazaj hodil, dejali	A
obenem obračajo; v sredi je malo višji, da se	dež	odceja.Tu najdeš tudi kraljevo palačo.	A
svetila, kajti naredilo se je bilo z mrakom za	dež	in lilo je curkoma z neba. Pri vratih velike	A
praviš, prijatelj, bode li vreme ugodno?« »	Dež	je že ponehal, mislim, da se popolnoma zvedri	A
je kmalu dobro prešel težke grajske konje.	Dež,	ki je lil prejšnji dan, poplavil je bil cestni	A
in ga pokrijem z rjuho; in nič mi ne moreta	dež	in toča.Anti ne slišite, sem dejala, kako šumi	A
kako je njivo in travnik oživil blagodejni	dež,	katerega so že nekaj dni željno pričakovali	A
gledal skozi strugice na šipi, kako natepava	dež	rumenko pred hlevom in češnjo belico pred hišo	A
Strašna tema pokrije nato zemljo in nebo. Debel	dež	jame padati.Huda ploha se ulije.	A
polnoči je začel blagodejni, toliko potrebni	dež	padati in nato je deževalo vso noč in ves naslednji	A
žena tiho in goreče moliti za njegovo dušo.	Dež,	ki je jel proti ponoči padati, je vzdramil Zaliko	A
bi naznanil prihod nočnega sovražnika. A le	dež	je škropil na skale in glasno se je čulo njegovo	A
Skozi okno poslušava vreščanje žensk, ki kličejo	dež.	Odete so v temo.	A
se nič čudno ne zdi; in pa poglej, kako lije	dež!	« »Vse to bi ga ne zadrževalo, da bi ne prišel	A
vrstili za deževnim vremenom v Tihem dolu.	Dež	je bil ukrotil hudo poletno vročino; vse je	A
nenavadno širokim krajem, tako da je bil dober za	dež	in za sonce.Kadar je bil na potu, imel je dolgo	A
A kaj dalje početi?	Dež	je lil neprenehoma in ni bilo videti, da bi	A
potu, ne morem ti povedati. Komaj sem čutila	dež,	dasi je lil curkoma, in ni me bolelo, četudi	A
trenutek do Krvavega kamna. Takrat je začel iti	dež.	Midva stopiva pod košato bukev in se spogledava	A
znanje s carjem, je začel padati zanjo zlati	dež,	ki je šel več mesecev: od njega je dobila, kar	A
počivalo o lepem vremenu prav prijetno, ali za	dež	ni dajalo grmovje dosti zavetja.Fant si je znal	A
bukovja do velike ceste. Tekel sem na vso moč,	dež	se je usipal vedno gošči in težji.Naenkrat zabliska	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani