bič (598)

desne. Nagi so do pasu, v rokah imajo križ in	bič.	Bičajo se vzajemno in besno plešejo.	A
To me spominja na Aristofana. Samo, tam je	bič,	jaz ti bom pa primazal Makarenkovo klofuto.	A
postelje kovček in košaro, iz košare dva klobuka in	bič.	Posadi en klobuk na glavo Jožefu, drugega sebi	A
je in se motovili skozi vrata. V rokah ima	bič:	Kaj razgrajata?Ali se prepirata ‒ zet in tast	A
ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja,	bič	pa ostanein bo ostal na vekomaj, zato ker je	A
to izbo; že slišim voz na klancu in voznikov	bič.	Pride, ker sem koprnela po njem.	A
Peter in Jacinta na verando; od zunaj se čuje	bič	voznikov in prhanje konj; voz oddrdra	A
uzde, od čričkovih koščic držalo biča, iz niti	bič;	prav majhena mušica - voznik - sedi na kozlu	A
Benvolio, moja duhovitost omahuje! ROMEO	Bič	in ostroge, bič in ostroge, drugače sem igro	A
duhovitost omahuje! ROMEO Bič in ostroge,	bič	in ostroge, drugače sem igro dobil! MERCUTIO	A
zájutrek naš, to je ‒ tlaka, Večérja je ‒ válpetov	bič!	... «	A
biríč:« »Tá teden na tlako v grad, sicer vam	bič	Po hrbtih zapôje upornih!«‒	A
tihem me je večkrat mučil, klevetniki, jezika	bič,	a tudi marsikaj naučil, poboljšal manj, osrečil	A
s prstom, ustrahuje, da življenje je krvavi	bič,	in kdor ne kopa se v njegovi črni mlaki, kdor	A
RDEČEGA NIČA V razpecljani dlani stiskaš krvaveči	bič	in razbičuješ seme svojih ognjeniških laži.	A
je izkapljalo poslednjo laž. Tvoj zogleneli	bič	se je skril v zakotje niča. Ničesar ni več.	A
brata ‒ srd, sveta jeza v prsih se mu vname,	bič	v svojo blago, krotko roko vzame, in zdajci	A
ne dá. Vpije in kolne, grozí se náte, Pridno	bič	nad tabo vihtí! Kožo imaš že kakor podplate	A
jeziki sikajo! Iz kač spleten jim v rokah žvižga	bič!	V mé lačne vpirajo oči ‒ in zad ‒	A
nebesa in zemljó pretresa. Pod plaščem nosi	bič	prikrit, oj bič iz zrn ledenih zvit! Gorjé,	A
pretresa. Pod plaščem nosi bič prikrit, oj	bič	iz zrn ledenih zvit! Gorjé, če jezna ga zavzdigne	A
le prst zavzdigni ‒ grom potihne, le vêli ‒	bič	se razdrobi, le žêli ‒ led se raztopi, in roka	A
klavrno grem nazaj, da bom poljubil valptov	bič,	molil boga in drugega nič, da za vstajenje mi	A
Lahko obtrgal naju bo vsakdo. Se dviga	bič,	se dviga nož nad vola. Pa o pomenih dvomim,	A
vzduhu, kateremu pripadam in pritičem. Se dviga	bič,	se dviga nož nad vola. Gospod gre mimo, milo	A
biriče, kot za ljubezen se kleči, med Lelji. Za	bič	in za korito, polno piče. Po dnevu klavne žrtve	A
raztrgani sem vtič. Zamolk mesa pojoči para	bič.	Zamolk mesa pojoči para bič, se z grčo kakor	A
. / stran 194 . / Zamolk mesa pojoči para	bič,	se z grčo kakor kmeta me dotika, ko zamenojček	A
brez besed . / . / stran 34 . / Ekstaza Tvoj	bič	udarja in udarja in udarja in moje misli se	A
pa jo preklada med ustnicami iz kota v kot.	Bič	se mu enakomerno ziblje in konj se ziblje ter	A
za nesnažno šipo. Čelhar dremlje na kozlu,	bič	se mu pozibava med koleni; vajeti visijo nizko	A
Hii!...«	Bič	se ziblje, konj pekeče, sence beže ob vozu...	A
te zdaj ošvrkne pramen svetlobe, zdaj pasji	bič,	medtem ko so nekje kričeča usta, ki se bodo	A
še vse. Z leve lakti mu je visel jermenast	bič.	Z njim je tleskal po zraku, kakor da ukazuje	A
zmeraj znova spletena mreža na ponosnega človeka,	bič	pa je brez prestanka pókal, dokler ni uporni	A
pajdaši ne prehiteli. Ta misel je bila kakor	bič	in zbujala je v njem neznane sile.Že dolgo ni	A
usmilil svojih ponižnih hlapcev. Odvrnil je	bič	vojske od njih. Spoznajmo in pokleknimo predenj	A
zažvižgal in zamahnil z roko, kakor bi držal	bič	v njej, in on bi jo gnal ko živino.Zamislil	A
prvim parom je vozil Žef, z drugim pa fanta.	Bič	sta menjala vsako pot. Žef se je gnal	A
sitosti ni odrešenja, Marija. Naj jim damo	bič,	da se bodo branili?Pokleknili bodo na tla in	A
Pokleknili bodo na tla in rekli: »Na	bič!	Tepi nas, o gospodar!«	A
slamnjače nekaj morskih trav ter spletel majhen	bič.	In s tistim bičem sem začel bezati gosenico.	A
potrebe ni. Vidimo črne biriče, ki vihte danes	bič	nad našim človekom. Mislim na našo zemljo in	A
po cesti, hlapec Cene, pa je nad njim vihtel	bič	in vpil na vse grlo: »Hi! ...	A
Vojnačke sklonile glave, kakor bi jih oplazil	bič,	in brez besede naglo odšle.Ko so izginile za	A
»Poglejte,« je rekel Andrej. »Srednjeveški	bič	je imel kratek ročaj, na njem so bili jermeni	A
»Tako je! Takšen	bič	je narisan v knjigi o kmečkih uporih,« so prikimali	A
bilo vse izdelano lepo in okusno, saj je bil	bič	vendarle namenjen za plemenito zadnjo plat graščakovega	A
tako je vedel, da mora imeti za vsakega poseben	bič.	Stopil je torej h grajskemu mizarju, da mu je	A
ga je pohvalil oče graščak. »Vsak naj ima	bič	po svoji meri.« In tako je življenje	A
postal mladi graščak. Zdaj je vzel veliki	bič	v svoje roke.In že prvi dan je oplazil upravitelja	A
bolje opraviti!« Zato je odločil, naj ima vsak	bič	po dva jermena. Pa tudi to se mu je zdelo premalo	A
temu opravku sedem biričev in vsak je imel svoj	bič,	pa vendar. »Sedem je dni v tednu, sedem	A
Tlačani so sklonili hrbte, kakor da bi jih novi	bič	že ožgal, otroci pa so hiteli v travnike, da	A
eden od valptov od hudega zamahovanja raztrgal	bič	na tlačanovem hrbtu. »Tako ne gre,«	A
se res preveč žene. Saj bo kmalu že poseben	bič	za vsakega tlačana.« »Saj res,« je poskoč	A
zmanjkalo!« Ko so mu prav tedaj prinesli nov	bič,	je vprašal: »In kdo je prvi na tvojem spisku	A
»Saj ni važno, če si kaj zagrešil ali nisi.	Bič	je treba preizkusiti, ali je dober ali ni.«	A
hrbet!« je ukazal graščak in začel preizkušati	bič.	»Dober bo!« je kričal pisar.	A
steno v hodniku, na tablico pa obesi tale svoj	bič.	In tako boš napisal tablice z imeni vseh podložnikov	A
Dovolj, a da jih boš še bolj! To je zdaj tvoj	bič!	« Potem je graščak Bičnjak klical v grad	A
hodniki so bili kmalu polni bičev. In ko je bil	bič	za vsakega podložnika, so bili vsi, podložniki	A
bolje, je poskrbel, da so vsi dobili še po en	bič,	za vsak slučaj, ker se vse kdaj obrabi in odpove	A
odpove, tudi biči. »No, zdaj ima vsak svoj	bič	in še celo drugega za vsak slučaj.Pri mojem	A
»Ne morem! Pojem samo o živih stvareh,	bič	pa ni živ.« »Dobro, bo pa bič pel po	A
živih stvareh, bič pa ni živ.« »Dobro, bo pa	bič	pel po tebi!« Graščak je poklical svojega	A
svojega najokrutnejšega valpta, dal mu je pesnikov	bič	in rekel: »Goni ga po polju in bičaj	A
polju in bičaj, dokler ne bo spoznal, da je tudi	bič	živa stvar in bo zapel o njem.« Valpet	A
Toda zamahnil je premočno.	Bič	se mu je iztrgal iz rok, švignil po zraku in	A
Pogledal je bolj natanko in videl je, da je to	bič,	ki se je bil zasadil v zemljo, ozelenel in svinčene	A
čudežu. Graščak se je zakrohotal in pograbil nov	bič.	»Bomo takoj videli, če bo res ozelenel	A
»Umaknite se gospodu!« je kričal in vzdigal	bič,	da bi zamahnil.Toda bič mu je švignil iz roke	A
kričal in vzdigal bič, da bi zamahnil. Toda	bič	mu je švignil iz roke, poletel nad glavami tlačanov	A
je zacvetelo sedem novih rdečih cvetov. »Po	bič,	po bič,« je kričal valptom. Valpti so	A
zacvetelo sedem novih rdečih cvetov. »Po bič, po	bič,	« je kričal valptom. Valpti so skočili	A
tlačani so šli tedaj v grad, vsak je snel svoj	bič	in so šli po polju, njivah in travnikih, vihteli	A
dušo in srce ter jih enostavno spremenijo v	bič,	palico, verigo ali katerokoli orodje, s katerim	A
mirna, toda lahko zdivja, če samo še enkrat poči	bič.	V vsej gruči to čutita samo poštarjeva mati in	A
Moj Jezus!« je zastokal Moj Jezus in odložil	bič.	Kobila Mica je skrajšala korak in vozila po svoji	A
krvav mesec, ki je držal v ustih ognjen meč in	bič.	Tisto noč je neka žena porodila dvojčka: en otrok	A
vam ne bo hudo, kjer samo uporne in lene čaka	bič	in suho grlo in ožgani jezik v ustih. Naj Galebji	A
pasu, kot kakšna kača ga je poprijel agusinov	bič	okrog pasu in potlej čez hrbet, da se je zvalil	A
Vrnil se je na ladjo. Dali so mu	bič.	Tolkel je po širokih galijaških hrbtih.	A
Nihče je ne more pognati iz njega. Noben	bič,	nobeno kruto morje. Ni ga ubilo.	A
Koštrun. Res je potegnil	bič	izza sedla.Bandeirantes, je pomislil Simon Lovrenc	A
tukaj pa še žrejo, na pot, na pot, je tolkel	bič,	tu pa se prepirajo zaradi govna.Ampak potem	A
zmeraj bolj je pokoren in mehak, rad sprejme	bič	na svoj hrbet.Tudi omejen je malo bolj, po božji	A
nadzornike, nad Indijanci, ki bodo ostali, bo zapel	bič,	če bo sploh kdo ostal, če se ne bodo sem naselili	A
to je iuris regio, veš kaj je iuris regio?	Bič,	verige... kdor pa uboga, dobi zlat dukat, deset	A
trpljenja: kelih, mošnjo cekinov, vrvi, meč,	bič,	steber, haljo, žeblje in klešče, gobo, lestev	A
še ljubico v postelji, kakor skrivljen nož,	bič	ali strojnico v rokah.Gmota so bili, brezimna	A
zvonec znenada švistnil skozi prostor, kakor	bič,	toda Žigon ga je čutil kot nenadni in nepričakovani	A
ne sebe, drugega, samo da nekdo vzame v roke	bič.	Niso znali živeti brez gajžle.	A
da so se mu šibile noge; Gašper pa je vihtel	bič	in kričal: »Hi, kobila, da te ne bo noč lovila	A
in ga sunil v nožnico. »Potem vas bo pa moj	bič	učil spodobnosti!« je vzkliknil Viljem, in spet	A
dejal Ungnad, »takim podložnikom bi bil pasji	bič	predober gospodar.« Zmagovalno se je oziral	A
jahalnico, vzel pod . / . / stran 18 . / častniku	bič	iz roke in opletal in udrihal po konjih, dokler	A
jezdarili po ozkih jahalnicah kraj vojašnice in je	bič	opletaval po jahačih in konjih, smo komaj čakali	A
ravnatelj mu je stopil z eno nogo na koš, zavihtel	bič	in zmagoslavno pogledal okoli, občinstvo je	A
vozim, beži konj kakor vlak. Boš videl, kakšen	bič	imam!«In že sta se izgubila.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani