nova beseda
iz Slovenije
Iztok Vrhovec: Prevare, poved v sobesedilu:
Zdaj prišla so srednja leta, prisegajoč na resnost in dolžnost, na neodložljive stiske in izmozgano krepost; pozabljajoč, da zjutraj vzide sonce in na véčer z luno pade noč ‒ Za ovinkom čaka starost in z njo dolžnost spoznanja, da vse, čemur pretirano se klanja, iz srca korenine vse poruje; krohotajoč pobere izgubljeno stavo za še eno ovčjo glavo, ki nikoli ni prav doumela, da vsa malikovanja ‒ dolga, kratka, sfrizirana, uglajena, razkuštrana, usmrajena, pocukrana, grozeča, raznežena, strašeča ‒ ki razvlečejo duha v tisto smer, da moril bi za tv, solzavi stok, nedeljski pir (oh, le da imel bi mir) ‒ so vredna toliko kot izpit, izkrivljen fičfirič, ki prisega, poučuje, maha s prstom, ustrahuje, da življenje je krvavi bič, in kdor ne kopa se v njegovi črni mlaki, kdor z nasmehom ne aplaudira njegovi moreči tlaki, ta šele uvidel bo, kaj ta pravi je hudič ‒ Na žalost le izžet mrlič, gospod moj fičfirič ‒ ko enkrat ga zabiješ v trugo, prekriješ z gnojem
in odjugo, nikoli ne potočiš ene same solze več za pokopano vlogo bebavega sluge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |