nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Neko jutro, najbrž je to že v poznem poletju ali v začetku jeseni, se pred hišo na bregu jezera razlega petje, Windisch se brije s sabljo, to je zadnje jutro v tem kraju, naslednji dan bodo odrinili, še en dan je pred njimi, še ena noč, razlega se Windischevo petje, Katarina v hiši pospravlja stvari v torbe, poslavlja se od tega kraja, tu ni mogoče več ostati, čas je, da se ta reč razplete; pred hišo se brije od vratu do oči nažajfani Windisch, poje si, aria da capo mu vre iz hripavega grla, brije si s sabljo pol obraza, druga polovica je že lepo zaraščena s tenko kožo, na tej polovici le tu in tam rase kakšna dlaka, ki si jo odfrcne z ostrico; hej, Simon, zakliče v svoji prešerni objestnosti, ti far ljubljanski, kmet turjaški, moraš si najti kakšno cipo, ne manjka jih na Nemškem; da ti življenje ne mine brez te preizkušnje; Simon razvezuje iz ribiške mreže nekaj ribjega drobiža, ki ga je nalovil še v jutranjem mraku; molči, nič ne odgovori, ko Windisch nekoliko poje in
mu nekaj veselo pripoveduje, volja do življenja in objestnih besed se mu je vrnila v vsem obsegu, kadar neha peti, govori svoje vesele življenjske modrosti: najdi si cipo, reče, človek se ne sme odpovedovati, ne smeš se odpovedati ničemur, kdor se odpoveduje, je slab človek, vse tisto skrije vase; potem molči, kakor ti ves čas molčiš, taki ste farji, tudi bivši farji... ampak far je far, kakor je soldat soldat, za zmeraj... ne smeš se odpovedati ne ženski ne stremljivosti ne veseli družbi, ničemur, kajti če se boš odpovedal, se boš maščeval nad drugimi, ki to imajo, in ti far nekdanji, ti se hočeš maščevati... potuhnjen si, cele dneve ne spregovoriš... če ne bi bil far, bi bil mogoče moj soldat, oja, bi te že zbezali spod gnoja, z bičem in kroglami smo jih gnali skupaj, one, ki niso hoteli na vojsko, na Prajsa, to je iuris regio, veš kaj je iuris regio? Bič, verige... kdor pa uboga, dobi zlat dukat, deset tolarjev Marije Terezije, še kakšen bakren novčič
navrh... Simon molči, pozna ga, njegova vpitja in petja in modrovanja, bolj ko je zdrav, več vpije, poje in modruje, Simon molči...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani