nova beseda iz Slovenije
žalostni spremembi botruje več vzrokov, predvsem pa | marksizem. | Ne, ne tisti marksizem, ki je povzročil nekaj | A |
vzrokov, predvsem pa marksizem. Ne, ne tisti | marksizem, | ki je povzročil nekaj manjših sprememb po svetu | A |
/ stran 94 . / slavizem, jugoslavenarstvo, | marksizem, | itd.Namen je bil vsem skupen, vcepiti v miselnost | B |
teh čustev rastla silna moč, razpoloženje za | marksizem | namreč, ki je bil ključ za ureditev sveta in | B |
Sartrovih esejev Eksistencializem je humanizem in | Marksizem | in eksistencializem in Emmanuela Mouniera Introduction | B |
Lahko tako pravijo. A | marksizem | je nastal kot antiteza utopije.Marx in Engels | B |
sociologije in socialnega mišljenja. Seveda ga je | marksizem | moral opozoriti nase.Lajovic je celo spisal | B |
socialnega življenja človeških skupin. Skratka, | marksizem | zanj ni bil povsem sprejemljiv, temveč samo | B |
narodnim blagom in me naposled obtoži, da proglašam | marksizem | zaradi maličenja zadovoljivih oblik sožitja | B |
ob mnogih priložnostih. Odgovoril mi je, da | marksizem | kot miselnost ni važen, važen pa da je kot navodilo | B |
preobražalo krščanstvo, pač pa veliko verjetneje | marksizem. | Z oceno sodobnega položaja krščanstva in njegove | B |
junaško in globoko človečnostjo... Socializem in | marksizem | sta mu bila najvišji izraz žlahtnih in odrešilnih | B |
totalitete Martin Jay je v svojem obsežnem delu | Marksizem | in totaliteta (Marxism and Totality, 1984) poudaril | C |
dvoma, da je anticipiral pomen totalitete za | marksizem. | "Najočitnejše Vicovo pripoznavanje pomena zgodovine | C |
Že na samem začetku Lukács trdi, da tudi za | marksizem | velja to, kar Engels trdi o Heglu: da se njegova | C |
prevzel kot dediščino heglovskega marksizma in | marksizem | razumel predvsem kot zahtevo po totalizaciji | C |
vlogo. Drugo Jamesonovo delo Marxism and Form ( | Marksizem | in forma), objavljeno leta 1971, je v ameriški | C |
začela uveljavljati v sedemdesetih letih. Delo | Marksizem | in forma je ameriškemu bralstvu predstavilo | C |
prepričevalno obračajoč pozornost vsakega na | marksizem, | tako da postaja skoraj nepojmljivo ukvarjati | C |
literarno teorijo, ne da bi pri tem resno upoštevali | marksizem. | " Zunaj ZDA je Jameson po izdaji dela Politično | C |
or The Persistence of the Dialectic (Pozni | marksizem: | Adorno ali trdovratnost dialektike, 1990) na | C |
postal ključnega pomena šele z njegovim obratom v | marksizem | (decembra 1918), marveč je bil prisoten že v | C |
neskončnost. Kot ugotavlja Jameson v delu | Marksizem | in forma, pa se Lukácsu že v sami Teoriji romana | C |
Teorije romana, potrdil pa ga je njegov obrat v | marksizem. | Jameson celo trdi, da je Lukács postal komunist | C |
raven v intelektualnem življenju tedanje Evrope. | Marksizem | tako (vsaj v nemško govorečih deželah, kjer | C |
ki je izpostavila novo miselno problematiko: | marksizem, | pri Lukácsu razumljen kot zavest proletariata | C |
V odgovoru na vprašanje, "Kaj je ortodoksni | marksizem? | ", ki je tudi naslov prvega dela Zgodovine in | C |
Zgodovine in razredne zavesti, beremo: "Ortodoksni | marksizem | torej ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate | C |
bilo v času nastajanja besedil, zbranih v delu | Marksizem | in forma, še bistveno Lukácsevo (ali nemara | C |
kolektivno z individualnim". Po mnenju Schwabove sta | marksizem | in psihoanaliza nedvomno "najvplivnejši teoretični | C |
odločitev utemeljuje s prepričanjem, da ima | marksizem | kot filozofija primat nad drugimi načini mišljenja | C |
bolj globalno in totalizirajočo perspektivo: | marksizem | je zdaj zanj končni horizont, ki ga ni mogoče | C |
horizont vsakršnega branja in interpretacije". | Marksizem | torej ni več diskurz, vezan na določeno situacijo | C |
mišljeno je obdobje, v katerem je nastalo besedilo | Marksizem | in forma) poudarek na tistem vidiku Lukácsevega | C |
njegovi celovitosti in enotnosti, ter za sam | marksizem | zahteval očiščenje od heglovstva.Gre za mišljenje | C |
političnem razvoju. Tako je poglavje, ki je v delu | Marksizem | in forma posvečeno Sartru, daleč najobsežnejše | C |
najočitnejša pri ponovni vrnitvi k Adornu, v delu Pozni | marksizem. | 5. | C |
namenjeno prav iskanju ustrezne vloge, ki jo | marksizem | lahko še ima v postmodernosti, in sicer tako | C |
uspešno revolucijo kot jo teoretizira klasični | marksizem. | Po njegovem mnenju gre pri marksističnih teoretikih | C |
situaciji pomemben nacionalizem, vendar pa | marksizem | kljub temu uporablja za njeno razlago svoje | C |
premik od univerzalnih teorij, kakršen je tudi | marksizem, | k bolj individualnemu pristopu; od teorije | C |
Lyotarda do popolnega preloma z marksizmom. Če se | marksizem | razlikuje od drugih načinov mišljenja po tem | C |
Lyotard v določeni točki zavrne in "preseže" | marksizem, | s tem pa tudi prej ali slej vsakršno obliko | C |
Kakor koli, na Lyotarda ni vplival zgolj | marksizem, | čeprav je očitno imel najpomembnejšo vlogo pri | C |
zgodovinskih zgodb. Poleg tega so zanj tudi | marksizem | in druge razsvetljenske teorije zgodovinske | C |
videli, je z njo že ves čas v konfliktu - je tudi | marksizem. | Zahteva po razrednem boju ali diktaturi proletariata | C |
Tudi v filozofski sferi. Spekulativni | marksizem, | ki se je "podaljšal" v t. i. kritično teorijo | C |
zgodovino.) Hkrati pa to še ni bil vsezveličavni | marksizem, | ki je po letu 1945 v socialističnih državah | C |
družbeni razredi« (Klopčič 1977: 31). To je bil | marksizem | Nemca Franza Mehringa, ki je z obrambo stališč | C |
nemškem zgodovinopisju po Rankeju. To je bil | marksizem, | ki ga kasneje srečamo v delih Georgesa Lefebvra | C |
nenazadnje že omenjeni Eric Hobsbawm (1917‐). To je | marksizem, | pri katerem npr. pojem razred ni niti stvar | C |
Glede na to brez težav priznava, da je njen | marksizem | vplival na njeno nehierarhično vodenje oddelka | C |
Vpise sva vzela iz bibliografske publikacije | Marksizem | in množični mediji: za temeljno bibliografijo | C |
.) Presojanje poteka na osnovi predsodkov. | Marksizem | in umetnost.Fašistična občutja, notranje rane | C |
.) Presojanje poteka na osnovi predsodkov. | Marksizem | in umetnost. Fašistična občutja, notranje rane | C |
enosti", na osnovi katere so teorije, kot so | marksizem, | psihoanaliza in feminizem, utemeljile predhodne | C |
upodobljena z golimi prsmi, besedilo pa pravi: " | Marksizem | in umetnost: Varujte se fašističnega feminizma | C |
Človeške pesmi (1938) se je preusmeril v samosvoj | marksizem; | muke revnih Južnoameričanov je povezoval z univerzalnimi | C |
tako aktualna, kot je bila svoj čas, ker pač | marksizem | ni več vodilna ideologija.Čeprav je moj profesor | D |
vodilna ideologija. Ker ste veliko preučevali | marksizem, | ste v njem morda odkrili kakšno pozitivno in | D |
med krščanstvom in marksizmom. Mislim, da je | marksizem | neke vrste sekularizacija krščanstva.Ne neposredno | D |
temveč prek Heglovega vpliva na Marxa. Kjer se | marksizem | in krščanstvo stikata in hkrati razlikujeta | D |
zelo evropsko filozofska: na eni strani izziva | marksizem, | naj vendar že potegne mejo v nizanju epoh, naj | D |
pomeni v bistvu ponavljanje mahničevstva oziroma | marksizem | z nasprotnim predznakom, saj ne upošteva pluralnosti | D |
apsihološko. Obstajajo še politične religije, kot so | marksizem, | fašizem ali komunizem - vse te totalitarne ideologije | D |
našla svojega mesta. Nazoren primer tega je | marksizem: | Marx je bil znanstvenik svojega časa, po znanstveni | D |
domovina razkriva kot politično-ideološki koncept ( | marksizem, | proletarski internacionalizem, neuvrščenost | D |
28. Te, 29. padar, 30. rut, 31. oktagon, 33. | marksizem. | Navpično: 18. A(nton) A(žbe), 20. P(aul) E | D |
se deklarira kot ortodoksen marksist: da je | marksizem | znanost tretje, postmoderne, globalizacijske | D |
zahodni budizem, podobno kot poznamo zahodni | marksizem, | « je v značilnem zanosu, ki navdušuje slušatelje | D |
trditev, da je psihoanalitično interpretirani | marksizem | še danes relevanten uvid v logiko protislovij | D |
različica prve in sledi isti logiki. Žižkov | marksizem | je namreč »religiozno« vztrajanje pri subverzivnem | D |
Morda enajst tez, toda brez enajste teze. | Marksizem | je resničen, »čeprav brez utopično-ideološkega | D |
od samega marksizma': izhajamo iz tega, da je | marksizem | odpovedal, ker je ostal zavezan kapitalskemu | D |
izkristalizirala znotraj komunistične partije, da se | marksizem | mora prilagoditi specifičnim razmeram in potrebam | D |
diskvalifikacije gre? Očitajo nam leninizem, | marksizem, | skratka vzorce prejšnjega časa. Demokracija | D |
polpretekli zgodovini. V mislih imam seveda | marksizem, | ki je temeljil na delovni teoriji vrednosti | D |
radikaliziral (fundamentaliziral?) in tako smo dobili | marksizem. | Marksizem je enim »odprl oči«, drugim se zdi | D |
fundamentaliziral?) in tako smo dobili marksizem. | Marksizem | je enim »odprl oči«, drugim se zdi utopija. | D |
socialistično revolucijo. Najprej so se šli zagrizeni | marksizem, | ki je povzročil razkroj gospodarstva, razbili | D |
po čemer sem v Jugoslaviji zaman hrepenel: | marksizem, | cepljen s Pridigo na gori.Ne Djilasa ne Kocbeka | D |
dežele, ki so se njihove vladavine sklicevale na | marksizem | in kjer je bilo poglavitno merilo kadrovske | D |
gospodarsko svobodo in da mu je tuj vulgarni | marksizem, | ki ga spet obuja del antiglobalizacijskega gibanja | D |
realisti med obema vojnama so se ogrevali za | marksizem | in ga vnašali v določene motive: ideološki je | D |
prej, pri nas zbuja asociacijo na socializem in | marksizem | in ima slab prizvok.V Sloveniji je zato zelo | D |
prozaca bolj koristilo kot tri leta terapije.) | Marksizem | je padel, ko so zgradili berlinski zid, čeprav | D |
četrtega so mi manjkali le teoretični predmeti: | marksizem, | teorija forme in predmet vizualne komunikacije | D |
in potreb izjemno različnih družb in ljudi. | Marksizem | je različica ekonomskega determinizma.Temelji | D |
Pomembna misel o trojni zastopniški vlogi KP, | marksizem | in leninizem, misel Mao Zedonga in teorija Deng | D |
je znova izšel ponatis Aronovega dela Marxov | marksizem. | Aron je v predavanjih na Sorbonni Marxa primerjal | D |
Janko Kos je govoril o Ušeničnikovem pogledu na | marksizem | oziroma na njem utemeljena socializem in komunizem | D |
ustvaril pri obravnavah nacionalnega vprašanja ( | Marksizem | in nacionalno vprašanje, 1913). Udeležba v | D |
njima je neizbežen. Toda zanimivo je, da je | marksizem | v svoji stalinistični verziji trdil nekaj zelo | D |
njegovo literarno ustvarjanje so močno vplivali | marksizem, | nadrealizem, eksistencializem, budizem in hinduizem | D |
aktivisti stranke. Za nekoga, ki je študiral | marksizem, | so voditelji, denimo deset ali petnajst nemških | D |
sistem vrednot znotraj njenih meja imenoval | marksizem, | neokonfucijanstvo ali »trojna zastopniška vloga | D |
frankfurtska šola z Adornom na čelu, in s cinizmom. | Marksizem | je že sam po sebi ciničen, ker obljublja svobodo | D |
leta1941 izrekel Joseph Goebbels: »Judje so izumili | marksizem, | Judje z njim že desetletja poskušajo udejanjiti | D |
Sedmič: kapitalizmu brez dela kajpada ustreza | marksizem | brez utopije.Neomarksistični podobi kapitalističnega | D |
globalizem spominja na svojega dednega sovražnika: | marksizem. | Da, to je ponovno rojstvo marksizma v obliki | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |