nova beseda iz Slovenije

Marksizem (281)


žalostni spremembi botruje več vzrokov, predvsem pa      marksizem.     Ne, ne tisti marksizem, ki je povzročil nekaj  A
vzrokov, predvsem pa marksizem. Ne, ne tisti      marksizem,      ki je povzročil nekaj manjših sprememb po svetu  A
/ stran 94 . / slavizem, jugoslavenarstvo,      marksizem,      itd.Namen je bil vsem skupen, vcepiti v miselnost  B
teh čustev rastla silna moč, razpoloženje za      marksizem      namreč, ki je bil ključ za ureditev sveta in  B
Sartrovih esejev Eksistencializem je humanizem in      Marksizem      in eksistencializem in Emmanuela Mouniera Introduction  B
Lahko tako pravijo. A      marksizem      je nastal kot antiteza utopije.Marx in Engels  B
sociologije in socialnega mišljenja. Seveda ga je      marksizem      moral opozoriti nase.Lajovic je celo spisal  B
socialnega življenja človeških skupin. Skratka,      marksizem      zanj ni bil povsem sprejemljiv, temveč samo  B
narodnim blagom in me naposled obtoži, da proglašam      marksizem      zaradi maličenja zadovoljivih oblik sožitja  B
ob mnogih priložnostih. Odgovoril mi je, da      marksizem      kot miselnost ni važen, važen pa da je kot navodilo  B
preobražalo krščanstvo, pač pa veliko verjetneje      marksizem.     Z oceno sodobnega položaja krščanstva in njegove  B
junaško in globoko človečnostjo... Socializem in      marksizem      sta mu bila najvišji izraz žlahtnih in odrešilnih  B
totalitete Martin Jay je v svojem obsežnem delu      Marksizem      in totaliteta (Marxism and Totality, 1984) poudaril  C
dvoma, da je anticipiral pomen totalitete za      marksizem.      "Najočitnejše Vicovo pripoznavanje pomena zgodovine  C
Že na samem začetku Lukács trdi, da tudi za      marksizem      velja to, kar Engels trdi o Heglu: da se njegova  C
prevzel kot dediščino heglovskega marksizma in      marksizem      razumel predvsem kot zahtevo po totalizaciji  C
vlogo. Drugo Jamesonovo delo Marxism and Form (     Marksizem      in forma), objavljeno leta 1971, je v ameriški  C
začela uveljavljati v sedemdesetih letih. Delo      Marksizem      in forma je ameriškemu bralstvu predstavilo  C
prepričevalno obračajoč pozornost vsakega na      marksizem,      tako da postaja skoraj nepojmljivo ukvarjati  C
literarno teorijo, ne da bi pri tem resno upoštevali      marksizem.     " Zunaj ZDA je Jameson po izdaji dela Politično  C
or The Persistence of the Dialectic (Pozni      marksizem:      Adorno ali trdovratnost dialektike, 1990) na  C
postal ključnega pomena šele z njegovim obratom v      marksizem      (decembra 1918), marveč je bil prisoten že v  C
neskončnost. Kot ugotavlja Jameson v delu      Marksizem      in forma, pa se Lukácsu že v sami Teoriji romana  C
Teorije romana, potrdil pa ga je njegov obrat v      marksizem.     Jameson celo trdi, da je Lukács postal komunist  C
raven v intelektualnem življenju tedanje Evrope.      Marksizem      tako (vsaj v nemško govorečih deželah, kjer  C
ki je izpostavila novo miselno problematiko:      marksizem,      pri Lukácsu razumljen kot zavest proletariata  C
V odgovoru na vprašanje, "Kaj je ortodoksni      marksizem?     ", ki je tudi naslov prvega dela Zgodovine in  C
Zgodovine in razredne zavesti, beremo: "Ortodoksni      marksizem      torej ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate  C
bilo v času nastajanja besedil, zbranih v delu      Marksizem      in forma, še bistveno Lukácsevo (ali nemara  C
kolektivno z individualnim". Po mnenju Schwabove sta      marksizem      in psihoanaliza nedvomno "najvplivnejši teoretični  C
odločitev utemeljuje s prepričanjem, da ima      marksizem      kot filozofija primat nad drugimi načini mišljenja  C
bolj globalno in totalizirajočo perspektivo:      marksizem      je zdaj zanj končni horizont, ki ga ni mogoče  C
horizont vsakršnega branja in interpretacije".      Marksizem      torej ni več diskurz, vezan na določeno situacijo  C
mišljeno je obdobje, v katerem je nastalo besedilo      Marksizem      in forma) poudarek na tistem vidiku Lukácsevega  C
njegovi celovitosti in enotnosti, ter za sam      marksizem      zahteval očiščenje od heglovstva.Gre za mišljenje  C
političnem razvoju. Tako je poglavje, ki je v delu      Marksizem      in forma posvečeno Sartru, daleč najobsežnejše  C
najočitnejša pri ponovni vrnitvi k Adornu, v delu Pozni      marksizem.      5.   C
namenjeno prav iskanju ustrezne vloge, ki jo      marksizem      lahko še ima v postmodernosti, in sicer tako  C
uspešno revolucijo kot jo teoretizira klasični      marksizem.     Po njegovem mnenju gre pri marksističnih teoretikih  C
situaciji pomemben nacionalizem, vendar pa      marksizem      kljub temu uporablja za njeno razlago svoje  C
premik od univerzalnih teorij, kakršen je tudi      marksizem,      k bolj individualnemu pristopu; od teorije  C
Lyotarda do popolnega preloma z marksizmom. Če se      marksizem      razlikuje od drugih načinov mišljenja po tem  C
Lyotard v določeni točki zavrne in "preseže"      marksizem,      s tem pa tudi prej ali slej vsakršno obliko  C
Kakor koli, na Lyotarda ni vplival zgolj      marksizem,      čeprav je očitno imel najpomembnejšo vlogo pri  C
zgodovinskih zgodb. Poleg tega so zanj tudi      marksizem      in druge razsvetljenske teorije zgodovinske  C
videli, je z njo že ves čas v konfliktu - je tudi      marksizem.      Zahteva po razrednem boju ali diktaturi proletariata  C
Tudi v filozofski sferi. Spekulativni      marksizem,      ki se je "podaljšal" v t. i. kritično teorijo  C
zgodovino.) Hkrati pa to še ni bil vsezveličavni      marksizem,      ki je po letu 1945 v socialističnih državah  C
družbeni razredi« (Klopčič 1977: 31). To je bil      marksizem      Nemca Franza Mehringa, ki je z obrambo stališč  C
nemškem zgodovinopisju po Rankeju. To je bil      marksizem,      ki ga kasneje srečamo v delih Georgesa Lefebvra  C
nenazadnje že omenjeni Eric Hobsbawm (1917‐). To je      marksizem,      pri katerem npr. pojem razred ni niti stvar  C
Glede na to brez težav priznava, da je njen      marksizem      vplival na njeno nehierarhično vodenje oddelka  C
Vpise sva vzela iz bibliografske publikacije      Marksizem      in množični mediji: za temeljno bibliografijo  C
.) Presojanje poteka na osnovi predsodkov.      Marksizem      in umetnost.Fašistična občutja, notranje rane  C
.) Presojanje poteka na osnovi predsodkov.      Marksizem      in umetnost. Fašistična občutja, notranje rane  C
enosti", na osnovi katere so teorije, kot so      marksizem,      psihoanaliza in feminizem, utemeljile predhodne  C
upodobljena z golimi prsmi, besedilo pa pravi: "     Marksizem      in umetnost: Varujte se fašističnega feminizma  C
Človeške pesmi (1938) se je preusmeril v samosvoj      marksizem;      muke revnih Južnoameričanov je povezoval z univerzalnimi  C
tako aktualna, kot je bila svoj čas, ker pač      marksizem      ni več vodilna ideologija.Čeprav je moj profesor  D
vodilna ideologija. Ker ste veliko preučevali      marksizem,      ste v njem morda odkrili kakšno pozitivno in  D
med krščanstvom in marksizmom. Mislim, da je      marksizem      neke vrste sekularizacija krščanstva.Ne neposredno  D
temveč prek Heglovega vpliva na Marxa. Kjer se      marksizem      in krščanstvo stikata in hkrati razlikujeta  D
zelo evropsko filozofska: na eni strani izziva      marksizem,      naj vendar že potegne mejo v nizanju epoh, naj  D
pomeni v bistvu ponavljanje mahničevstva oziroma      marksizem      z nasprotnim predznakom, saj ne upošteva pluralnosti  D
apsihološko. Obstajajo še politične religije, kot so      marksizem,      fašizem ali komunizem - vse te totalitarne ideologije  D
našla svojega mesta. Nazoren primer tega je      marksizem:      Marx je bil znanstvenik svojega časa, po znanstveni  D
domovina razkriva kot politično-ideološki koncept (     marksizem,      proletarski internacionalizem, neuvrščenost  D
28. Te, 29. padar, 30. rut, 31. oktagon, 33.      marksizem.      Navpično: 18. A(nton) A(žbe), 20. P(aul) E  D
se deklarira kot ortodoksen marksist: da je      marksizem      znanost tretje, postmoderne, globalizacijske  D
zahodni budizem, podobno kot poznamo zahodni      marksizem,     « je v značilnem zanosu, ki navdušuje slušatelje  D
trditev, da je psihoanalitično interpretirani      marksizem      še danes relevanten uvid v logiko protislovij  D
različica prve in sledi isti logiki. Žižkov      marksizem      je namreč »religiozno« vztrajanje pri subverzivnem  D
Morda enajst tez, toda brez enajste teze.      Marksizem      je resničen, »čeprav brez utopično-ideološkega  D
od samega marksizma': izhajamo iz tega, da je      marksizem      odpovedal, ker je ostal zavezan kapitalskemu  D
izkristalizirala znotraj komunistične partije, da se      marksizem      mora prilagoditi specifičnim razmeram in potrebam  D
diskvalifikacije gre? Očitajo nam leninizem,      marksizem,      skratka vzorce prejšnjega časa. Demokracija  D
polpretekli zgodovini. V mislih imam seveda      marksizem,      ki je temeljil na delovni teoriji vrednosti  D
radikaliziral (fundamentaliziral?) in tako smo dobili      marksizem.      Marksizem je enim »odprl oči«, drugim se zdi  D
fundamentaliziral?) in tako smo dobili marksizem.      Marksizem      je enim »odprl oči«, drugim se zdi utopija.  D
socialistično revolucijo. Najprej so se šli zagrizeni      marksizem,      ki je povzročil razkroj gospodarstva, razbili  D
po čemer sem v Jugoslaviji zaman hrepenel:      marksizem,      cepljen s Pridigo na gori.Ne Djilasa ne Kocbeka  D
dežele, ki so se njihove vladavine sklicevale na      marksizem      in kjer je bilo poglavitno merilo kadrovske  D
gospodarsko svobodo in da mu je tuj vulgarni      marksizem,      ki ga spet obuja del antiglobalizacijskega gibanja  D
realisti med obema vojnama so se ogrevali za      marksizem      in ga vnašali v določene motive: ideološki je  D
prej, pri nas zbuja asociacijo na socializem in      marksizem      in ima slab prizvok.V Sloveniji je zato zelo  D
prozaca bolj koristilo kot tri leta terapije.)      Marksizem      je padel, ko so zgradili berlinski zid, čeprav  D
četrtega so mi manjkali le teoretični predmeti:      marksizem,      teorija forme in predmet vizualne komunikacije  D
in potreb izjemno različnih družb in ljudi.      Marksizem      je različica ekonomskega determinizma.Temelji  D
Pomembna misel o trojni zastopniški vlogi KP,      marksizem      in leninizem, misel Mao Zedonga in teorija Deng  D
je znova izšel ponatis Aronovega dela Marxov      marksizem.      Aron je v predavanjih na Sorbonni Marxa primerjal  D
Janko Kos je govoril o Ušeničnikovem pogledu na      marksizem      oziroma na njem utemeljena socializem in komunizem  D
ustvaril pri obravnavah nacionalnega vprašanja (     Marksizem      in nacionalno vprašanje, 1913). Udeležba v  D
njima je neizbežen. Toda zanimivo je, da je      marksizem      v svoji stalinistični verziji trdil nekaj zelo  D
njegovo literarno ustvarjanje so močno vplivali      marksizem,      nadrealizem, eksistencializem, budizem in hinduizem  D
aktivisti stranke. Za nekoga, ki je študiral      marksizem,      so voditelji, denimo deset ali petnajst nemških  D
sistem vrednot znotraj njenih meja imenoval      marksizem,      neokonfucijanstvo ali »trojna zastopniška vloga  D
frankfurtska šola z Adornom na čelu, in s cinizmom.      Marksizem      je že sam po sebi ciničen, ker obljublja svobodo  D
leta1941 izrekel Joseph Goebbels: »Judje so izumili      marksizem,      Judje z njim že desetletja poskušajo udejanjiti  D
Sedmič: kapitalizmu brez dela kajpada ustreza      marksizem      brez utopije.Neomarksistični podobi kapitalističnega  D
globalizem spominja na svojega dednega sovražnika:      marksizem.     Da, to je ponovno rojstvo marksizma v obliki  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA