nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
(Na podlagi zadnjega je že mogoče verjeti, da je bil isti Auguste Comte zaslužen za to, da je leta 1831 tudi znameniti College de France končno dobil samostojno stolico za zgodovino.) Hkrati pa to še ni bil vsezveličavni marksizem, ki je po letu 1945 v socialističnih državah nekdanjega vzhodnega bloka »kazal pot in način, kako v vsej razsežnosti in z vseh strani raziskati nastanek, razvoj in zaton »družbeno-ekonomskih formacij« in ki naj bi razkrival »celostnost vseh protislovnih teženj, v katerih živijo in producirajo različni družbeni razredi« (Klopčič 1977: 31). To je bil marksizem Nemca Franza Mehringa, ki je z obrambo stališč svojega rojaka Karla Lamprechta (»zgodovina posameznega akterja je sestavni del zgodovine nekega naroda, tako enega kot drugega pa ne moremo soditi samo po njuni »politični preteklosti«) razkril globoko krizo v nemškem zgodovinopisju po Rankeju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani