In ker je bil ta svet tako nezaslišano izprijen, je lomil in kvaril celo najboljše ljudi najprej in predvsem materialno, saj so v materialni stiski postajali tatovi, morilci... Ta solzavost in razneženost me je obvladovala še toliko bolj, ker je iz teh čustev rastla silna moč, razpoloženje za marksizem namreč, ki je bil ključ za ureditev sveta in odrešitev človeka in njegove nedolžnosti. V nemoči sem bil močan, v krhkosti in ogroženosti trden...