nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Temeljna značilnost dela, ki je takoj ob izidu poželo izjemen uspeh med (ameriškimi) literarnimi kritiki, je po prepričanju Gabriele Schwab to, da se navezuje na projekt, ki se je najprej pojavil v tridesetih letih dvajsetega stoletja, nato spet pridobil pomen v šestdesetih ter bil pod drugačnimi predpostavkami oživljen v sedemdesetih in osemdesetih letih; tj. projekt "razvoja teoretičnega okvira, ki povezuje Marxa s Freudom, politiko s psihologijo, kolektivno z individualnim". Po mnenju Schwabove sta marksizem in psihoanaliza nedvomno "najvplivnejši teoretični gibanji (oz. 'véliki zgodbi' [master-narratives], kot bi ju imenoval Jameson,)" dvajsetega stoletja; v tem pa nemara leži tudi eden izmed razlogov za uspešnost tega Jamesonovega dela.
V pristopu, ki povezuje Freuda in Marxa, individualno in kolektivno, je seveda implicitno vsebovana tudi problematika, ki je v tesni povezavi s totaliteto; še več, ki je neposredno povezana z
enim izmed ključnih vprašanj problema totalitete, to pa je odnos med delom (posameznikom) in celoto (družbo).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani