nova beseda iz Slovenije

žito (1.926)


pravi: »Jaka, vi ste mož, vi imate narlepši      žito,      pri vas se dober glažek vina pijè,« in tako  A
soncem, ki naj brž pride, da nam zravna poleženo      žito.     Temna, zrela pšenica s polnim klasjem, valujoča  A
spravili, vse nam bodo vzeli, tele iz krave in      žito      iz domov, dete iz matere.Kogar ne bodo ubili  A
Dober večer, Bog daj, duša golobrada!« »Si li      žito      zmlela?« »Še ga nisem vsula.«   A
izmolil Bogu očenaš. »Da v pomladi ima novi      žito      polno, lepo rast,« v srcu jančka zaobljubil  A
izmolil Bogu očenaš. »Da v pomladi ima novi      žito      polno, lepo rast,« v srcu jančka zaobljubil  A
Bili so drugi. Kvas in      žito      za nov kozmodrom. Mlado vino Starci sredi  A
Prišle v polje so žanjice, žele so rumeno      žito,      kosci so kosili in pomirale cvetlice ‒ živ pa  A
črni, svetli bliski k nam gredó; rože v vrtu,      žito      v polju huda ura vzela bo. Joj nam, joj: v deželo  A
kmalu doseže trava pas in kmalu, kmalu že pojde      žito      v klas ... «   A
šla s teboj čez tihe njive, ko sva s srpi želi      žito      zlato in vezali z močnimi pasovi gladko bilje  A
ponosna kot kraljica potlej s srpom spet med      žito      segla, mati moja, delavna kmetica! Na življenja  A
drevje ‒ obilen dá sad, kaplja na njivi ‒ dá      žito      zlató, kaplja na trti pa ‒ vince sladkó. Sreča  A
kako razvija njih se kras! Kako se ziblje      žito      zlato, kako je poln pšenični klas, pod srp že  A
na svetu živi. Na polje gre orati, gre svoje      žito      s′jati, korajžno, veselo na svetu živi! Fantič  A
budi: »Le vstani in pa pojd′ orat, ker čas je      žito      s′jat.« Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, dekle  A
dekle, gor budi: »Le vzemi srp pa pojdi žet, ker      žito      zrelo je.« Štirje fantje špilajo Štirje fantje  A
stran 52 . / Še so topli večeri ko veter      žito      zaklasi ko imajo čebele akacijo rade Še je rosa  A
list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa se med      žito      spleta, nemirno med nogami tanko krilce mi opleta  A
prestolno pesem, ki v dežju zori kot trava,      žito.     Bogu, kmetu.   A
in od mrtvih zanjo vstane. Bo ljubil, kakor      žito      bi žanjca, otrok razsodnost svojega srca. Otrok  A
so morali biti novi, shramb je bilo treba za      žito      in koruzo, za krompir in zelje.Spodnje prostore  A
bo kolo premaknilo in se bo os vrtela, se bo      žito      trlo ob postelji, ob priči človeške ljubezni  A
Trava zori.      Žito      gre v klas.Košnja.   A
odgovoril. Junijska vročina je brnela, zrelo      žito      se je prelivalo v valu vročinske sape, čebele  A
Najbolj mrtva so bila naša polja in naše njive.      Žito      je trudno povešalo zeleno klasje.Mlada koruza  A
pravimo. Kruh so delili tako, da so kmetom jemali      žito      in druge pridelke, pravico pa so po graščakovi  A
jo je mornar ponovno natlačil. Vzvalovalo je      žito      in v tem zlatem morju je zdaj temu zdaj onemu  A
kmetje se morajo pač ozirati po polju, kjer      žito      že sili v klas in kjer trava... oh, da, kjer trava  A
Veje so vihrale v hladnem vetru, dozorevajoče      žito      se je prelivalo po njivah, čez trhlo, na pol  A
Na Tirolsko potujejo. Vino,      žito,      olje, mezlan in drugo prodajajo v gornje kraje  A
Strnišča je videl. Požeto      žito.     Temneč hrib v odhajanju dneva.  A
se je začenjala tudi vojna s Prusi, ko se je      žito      podražilo in je bilo treba za funt govedine  A
žvrgoleč letajo po nebu, ko jablane cvetijo, ko je      žito      že zeleno, o tem, kateri hlapci so posebej leni  A
dežela, še večja od Amerike. Sirna polja in      žito.     Vozijo se po širokih rekah in igrajo na harmoniko  A
Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno, in      žito      moram vsipavati.« »Vrzite ga prgišče vkup noter  A
bil pospravil Premec pridelek svojega polja;      žito      je bil prodal, in denar je hitro gineval pod  A
Kaj, Rozalka? Kadar bo      žito      spravljeno, pa pojdeva k župniku, kajne?« »Oh  A
rodovitna njiva in zdravo seme, če duši mlado      žito      bohotni plevel!Porvati je treba plevel.   A
krčmarje, da pokupijo po grofovih graščinah      žito,      vino in goved, po spodaj naznanjeni ceni.«Tedaj  A
prostora, kjer bi se dalo shraniti in skriti      žito      ali drug živež?« »Bog varuj!  A
zdaj ni več veselilo. Drevje je sicer cvetelo,      žito      je raslo bujno in gora je zelenela, ali vse  A
Vlak, ki hrope in sopiha čez most, vleče zdaj      žito      in vino Založanom pred nosom v Ljubljano.Od  A
imajo pred čim tresti. Vigred pride in poteče,      žito      pobode iz zemlje in obrodi brez velikega hrušča  A
se ravnajo iz globač in rastejo med pašnike,      žito      se urašča, meje oživijo, lese nastopijo službo  A
njiva da se je povzpela iz nemoči in tako dalje,      žito      da je šlo v klasje in tako dalje, od dežja umito  A
Gorenjci, ki imajo pregovor: ‘Stara petíca, staro      žito,      pa star mož!’Rad bi vedel, ali se Ločanje še  A
kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali črv      žito      pojedel?Prosjak je res izvoljen človek; morebiti  A
kaj govori sveto pismo, da volu, kadar vrší      žito,      ne zavezuj gobca, kar bi se po domače tako povedalo  A
odgovoril, nekaj pomislil in pristavil: »Doma je,      žito      žanje.« Vilar je stopil bliže in ga debelo pogledal  A
pri žetvi. Suljaga je ukazal, da mora biti vse      žito      požeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljačko z  A
v mlin par ok koruze. S čim pa naj kupujem      žito,      ko so mi prepovedali drva na planini!Gladovali  A
toda živeža nič. Tunjica je bil požel že prvo      žito,      letina je bila dobra; prinašal nam je vsak teden  A
Naslednji dan je deževalo, mlatili so in čistili      žito;      čevljarja je dvignilo s stola in stopil je pogledat  A
vsi s tem zadovoljni in pridelujejo vino in      žito      in prašiče, pijejo bilikum in se bahajo, da  A
navadne travniške, za rovtarske, za srpe za      žito.      Razen te obrti z žebljarstvom vred je bilo razvito  A
in za prodaj. Na njivah zaorje plug za ozimno      žito      ali pa deva njive v prelog.Pozimi je vožnja  A
kamni tekli, žena bo dvigala vreče in zasipala      žito.      Nevoščljivci poreko: »Sedaj mu sveti večna elektrika  A
že hočete, morda ne veste, da je dejano vse      žito      pod zaporo in da so vsem ‒ vam kmetom tudi   A
vse, vse: koštrun, koza, tele, prasec kokoš,      žito,      srajce, platno ...Moramo stražiti, sicer bomo  A
Pleve so stopile k vrhu. Nobeno      žito      ni brez njih.Prej se ne vidijo, velnica jih  A
njim. Krivci na klobuku so trepetali v vetru,      žito      se je sklanjalo po njivah, od daleč so se razlegali  A
suhega mesa. Pulili so se za gnjati, raztresali      žito,      se preganjali od ognja do ognja in razgrajali  A
pesem, da so strune ječale. Raztovorili so      žito      in med, pograbili ovne in jih začeli klati.  A
jih pokrile kakor tolpe ptic. Usipalo se je      žito      od severa in juga, po Bosporu in Propontidi  A
posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamna      žito.     In potem, potem ‒ Azbad se je vznemirjal, da  A
prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih,      žito      zakopano, da vse čaka v trepetu, kdaj završe  A
k podobi, pred katero je razlagala žetev in      žito.     Dasi ji ni bilo treba ničesar skrivati, jo je  A
»Čestitam, dragi socialist, ker gre tvoje      žito      v klasje.Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji  A
dasi je skrivoma vrtal v vseh srcih. Jaro      žito      je že visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen  A
Avstrijska vojska je bila neizprosna.      Žito      in mast smo pred njimi skrivali v seno, pa so  A
preko polja dolgi Aleš. ”Lepo bom pomandral to      žito,      da bi le moje ne bilo!“ si je mislil; noga se  A
kakor mak, zakaj pisano rdeča je njena ruta in      žito      je tako visoko in Anka je tako majhna, da sega  A
V ognju je bil svet, žar nama je palil lica.      Žito      je klonilo v težkih plastéh; iz vsakega klasa  A
tišina, da mi je skoro tesno pri srcu. Mlado      žito      klije, za ped je že visoko; niti bilka se ne  A
jablano, ter se ozirala po polju, kjer je valovalo      žito      v vetru: glavo nekoliko upognjeno, roke sklenjene  A
Prostrano polje zelení; tam bo nekoč zašumelo      žito,      bo rodilo obilen sad.Daleč na pobočjih in vrhovih  A
poljani: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti,      žito      šumi in se priklanja do tal, tepke ob razoru  A
nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel      žito      iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški  A
gledal po polju, kjer se je nalahko zibalo rumeno      žito.     ”Na veselico!“ je odgovoril Mihov, ne da bi se  A
druženje ni ponehalo ne za trenotek; veter je zibal      žito      na polju, klasje se je priklanjalo in dvigalo  A
domá pa mu v zaklenjenih kaščah gnije žlahtno      žito!      Oziraj se zdaj z ugaslim očesom, iztezaj obnemogl  A
Romal sem nekoč brez misli in brez skrbi;      žito      je pošumevalo v toplem vetru, nebo je bilo jasno  A
”Črn voz je bil!“ ga je spreletelo.      Žito      je šumelo nad njim, toda slišal je natanko,  A
Tuj glas je ... tujec je in me žali!“ ”Skozi      žito      je bežal, tod je bežal, pozná se!“ Obraz  A
shrambi: oblačila, plahte, kožuhi; v tretji: moka,      žito,      sir, med, sadje, kava.Hlevi so natlačeni s konji  A
ki je prepovedal izvažati Čedajcem desetinsko      žito      iz dežele in poslal z vozovi ponje na Dvor.  A
prepričal, da kapomas laže. Ni pa vedel, kje je      žito      skrito. Tolminska trgovca in plemiča de Formentini  A
Menezeisu, ki jima je kril zlato zrnje: »Desetinsko      žito,      ki je v Volčah, ne sme iz dežele.Glej, da ga  A
glavar, blagrovali vas bodo, če jim oskrbite      žito.     « »Urbarje dajte, pa odpravim desetino,« je odločil  A
104 . / Izvohal je bil, da leži desetinsko      žito      čedajskega kapitlja v Volčah, v župnišču gospoda  A
odprl vljudno svoje shrambe in rekel: »To je      žito,      ki ga iščete.« »Merite,« je velel glavar.   A
glavar. »Prosim, potrpite!« je dejal Menezeis, »     žito      je last tolminskih gospodov de Formentinijev  A
in nas bo smrt žela vse, kakor srp, ki žanje      žito      in muhič.Nezrelo mladičje smo in sivo, trhlo  A
kapitljevi pobiralci desetine morali pustiti      žito      v deželi do sv. Hilarija (16. marca) in sicer  A
pod križem kakor meh, ki so izsuli iz njega      žito.     Potoglav in bolan se je lovil nazaj k mizi in  A
iz prsi, da so upadle kakor meh, ki so izsuli      žito      iz njega pod kamen.Oster tresk je kresnil nad  A
ribari za brata in za upor, ki zori kot sadje ali      žito      v jarkem poletnem soncu.Ljudje namreč, ki so  A
ni pisano, da ne zavezuj volu gobca, ko mane      žito?     « je vzkliknil Bandel. Idrijski je rekel, da  A
te čaka ogorščina, o svetem Martinu semensko      žito,      pet meric ajde, mernik turščice, če si kmet  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA