žito (1.926)

pravi: »Jaka, vi ste mož, vi imate narlepši	žito,	pri vas se dober glažek vina pijè,« in tako	A
soncem, ki naj brž pride, da nam zravna poleženo	žito.	Temna, zrela pšenica s polnim klasjem, valujoča	A
spravili, vse nam bodo vzeli, tele iz krave in	žito	iz domov, dete iz matere.Kogar ne bodo ubili	A
Dober večer, Bog daj, duša golobrada!« »Si li	žito	zmlela?« »Še ga nisem vsula.«	A
izmolil Bogu očenaš. »Da v pomladi ima novi	žito	polno, lepo rast,« v srcu jančka zaobljubil	A
izmolil Bogu očenaš. »Da v pomladi ima novi	žito	polno, lepo rast,« v srcu jančka zaobljubil	A
Bili so drugi. Kvas in	žito	za nov kozmodrom. Mlado vino Starci sredi	A
Prišle v polje so žanjice, žele so rumeno	žito,	kosci so kosili in pomirale cvetlice ‒ živ pa	A
črni, svetli bliski k nam gredó; rože v vrtu,	žito	v polju huda ura vzela bo. Joj nam, joj: v deželo	A
kmalu doseže trava pas in kmalu, kmalu že pojde	žito	v klas ... «	A
šla s teboj čez tihe njive, ko sva s srpi želi	žito	zlato in vezali z močnimi pasovi gladko bilje	A
ponosna kot kraljica potlej s srpom spet med	žito	segla, mati moja, delavna kmetica! Na življenja	A
drevje ‒ obilen dá sad, kaplja na njivi ‒ dá	žito	zlató, kaplja na trti pa ‒ vince sladkó. Sreča	A
kako razvija njih se kras! Kako se ziblje	žito	zlato, kako je poln pšenični klas, pod srp že	A
na svetu živi. Na polje gre orati, gre svoje	žito	s′jati, korajžno, veselo na svetu živi! Fantič	A
budi: »Le vstani in pa pojd′ orat, ker čas je	žito	s′jat.« Škrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, dekle	A
dekle, gor budi: »Le vzemi srp pa pojdi žet, ker	žito	zrelo je.« Štirje fantje špilajo Štirje fantje	A
stran 52 . / Še so topli večeri ko veter	žito	zaklasi ko imajo čebele akacijo rade Še je rosa	A
list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa se med	žito	spleta, nemirno med nogami tanko krilce mi opleta	A
prestolno pesem, ki v dežju zori kot trava,	žito.	Bogu, kmetu.	A
in od mrtvih zanjo vstane. Bo ljubil, kakor	žito	bi žanjca, otrok razsodnost svojega srca. Otrok	A
so morali biti novi, shramb je bilo treba za	žito	in koruzo, za krompir in zelje.Spodnje prostore	A
bo kolo premaknilo in se bo os vrtela, se bo	žito	trlo ob postelji, ob priči človeške ljubezni	A
Trava zori.	Žito	gre v klas.Košnja.	A
odgovoril. Junijska vročina je brnela, zrelo	žito	se je prelivalo v valu vročinske sape, čebele	A
Najbolj mrtva so bila naša polja in naše njive.	Žito	je trudno povešalo zeleno klasje.Mlada koruza	A
pravimo. Kruh so delili tako, da so kmetom jemali	žito	in druge pridelke, pravico pa so po graščakovi	A
jo je mornar ponovno natlačil. Vzvalovalo je	žito	in v tem zlatem morju je zdaj temu zdaj onemu	A
kmetje se morajo pač ozirati po polju, kjer	žito	že sili v klas in kjer trava... oh, da, kjer trava	A
Veje so vihrale v hladnem vetru, dozorevajoče	žito	se je prelivalo po njivah, čez trhlo, na pol	A
Na Tirolsko potujejo. Vino,	žito,	olje, mezlan in drugo prodajajo v gornje kraje	A
Strnišča je videl. Požeto	žito.	Temneč hrib v odhajanju dneva.	A
se je začenjala tudi vojna s Prusi, ko se je	žito	podražilo in je bilo treba za funt govedine	A
žvrgoleč letajo po nebu, ko jablane cvetijo, ko je	žito	že zeleno, o tem, kateri hlapci so posebej leni	A
dežela, še večja od Amerike. Sirna polja in	žito.	Vozijo se po širokih rekah in igrajo na harmoniko	A
Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno, in	žito	moram vsipavati.« »Vrzite ga prgišče vkup noter	A
bil pospravil Premec pridelek svojega polja;	žito	je bil prodal, in denar je hitro gineval pod	A
Kaj, Rozalka? Kadar bo	žito	spravljeno, pa pojdeva k župniku, kajne?« »Oh	A
rodovitna njiva in zdravo seme, če duši mlado	žito	bohotni plevel!Porvati je treba plevel.	A
krčmarje, da pokupijo po grofovih graščinah	žito,	vino in goved, po spodaj naznanjeni ceni.«Tedaj	A
prostora, kjer bi se dalo shraniti in skriti	žito	ali drug živež?« »Bog varuj!	A
zdaj ni več veselilo. Drevje je sicer cvetelo,	žito	je raslo bujno in gora je zelenela, ali vse	A
Vlak, ki hrope in sopiha čez most, vleče zdaj	žito	in vino Založanom pred nosom v Ljubljano.Od	A
imajo pred čim tresti. Vigred pride in poteče,	žito	pobode iz zemlje in obrodi brez velikega hrušča	A
se ravnajo iz globač in rastejo med pašnike,	žito	se urašča, meje oživijo, lese nastopijo službo	A
njiva da se je povzpela iz nemoči in tako dalje,	žito	da je šlo v klasje in tako dalje, od dežja umito	A
Gorenjci, ki imajo pregovor: ‘Stara petíca, staro	žito,	pa star mož!’Rad bi vedel, ali se Ločanje še	A
kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali črv	žito	pojedel?Prosjak je res izvoljen človek; morebiti	A
kaj govori sveto pismo, da volu, kadar vrší	žito,	ne zavezuj gobca, kar bi se po domače tako povedalo	A
odgovoril, nekaj pomislil in pristavil: »Doma je,	žito	žanje.« Vilar je stopil bliže in ga debelo pogledal	A
pri žetvi. Suljaga je ukazal, da mora biti vse	žito	požeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljačko z	A
v mlin par ok koruze. S čim pa naj kupujem	žito,	ko so mi prepovedali drva na planini!Gladovali	A
toda živeža nič. Tunjica je bil požel že prvo	žito,	letina je bila dobra; prinašal nam je vsak teden	A
Naslednji dan je deževalo, mlatili so in čistili	žito;	čevljarja je dvignilo s stola in stopil je pogledat	A
vsi s tem zadovoljni in pridelujejo vino in	žito	in prašiče, pijejo bilikum in se bahajo, da	A
navadne travniške, za rovtarske, za srpe za	žito.	Razen te obrti z žebljarstvom vred je bilo razvito	A
in za prodaj. Na njivah zaorje plug za ozimno	žito	ali pa deva njive v prelog.Pozimi je vožnja	A
kamni tekli, žena bo dvigala vreče in zasipala	žito.	Nevoščljivci poreko: »Sedaj mu sveti večna elektrika	A
že hočete, morda ne veste, da je dejano vse	žito	pod zaporo in da so vsem ‒ vam kmetom tudi	A
vse, vse: koštrun, koza, tele, prasec kokoš,	žito,	srajce, platno ...Moramo stražiti, sicer bomo	A
Pleve so stopile k vrhu. Nobeno	žito	ni brez njih.Prej se ne vidijo, velnica jih	A
njim. Krivci na klobuku so trepetali v vetru,	žito	se je sklanjalo po njivah, od daleč so se razlegali	A
suhega mesa. Pulili so se za gnjati, raztresali	žito,	se preganjali od ognja do ognja in razgrajali	A
pesem, da so strune ječale. Raztovorili so	žito	in med, pograbili ovne in jih začeli klati.	A
jih pokrile kakor tolpe ptic. Usipalo se je	žito	od severa in juga, po Bosporu in Propontidi	A
posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamna	žito.	In potem, potem ‒ Azbad se je vznemirjal, da	A
prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih,	žito	zakopano, da vse čaka v trepetu, kdaj završe	A
k podobi, pred katero je razlagala žetev in	žito.	Dasi ji ni bilo treba ničesar skrivati, jo je	A
»Čestitam, dragi socialist, ker gre tvoje	žito	v klasje.Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji	A
dasi je skrivoma vrtal v vseh srcih. Jaro	žito	je že visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen	A
Avstrijska vojska je bila neizprosna.	Žito	in mast smo pred njimi skrivali v seno, pa so	A
preko polja dolgi Aleš. ”Lepo bom pomandral to	žito,	da bi le moje ne bilo!“ si je mislil; noga se	A
kakor mak, zakaj pisano rdeča je njena ruta in	žito	je tako visoko in Anka je tako majhna, da sega	A
V ognju je bil svet, žar nama je palil lica.	Žito	je klonilo v težkih plastéh; iz vsakega klasa	A
tišina, da mi je skoro tesno pri srcu. Mlado	žito	klije, za ped je že visoko; niti bilka se ne	A
jablano, ter se ozirala po polju, kjer je valovalo	žito	v vetru: glavo nekoliko upognjeno, roke sklenjene	A
Prostrano polje zelení; tam bo nekoč zašumelo	žito,	bo rodilo obilen sad.Daleč na pobočjih in vrhovih	A
poljani: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti,	žito	šumi in se priklanja do tal, tepke ob razoru	A
nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel	žito	iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški	A
gledal po polju, kjer se je nalahko zibalo rumeno	žito.	”Na veselico!“ je odgovoril Mihov, ne da bi se	A
druženje ni ponehalo ne za trenotek; veter je zibal	žito	na polju, klasje se je priklanjalo in dvigalo	A
domá pa mu v zaklenjenih kaščah gnije žlahtno	žito!	Oziraj se zdaj z ugaslim očesom, iztezaj obnemogl	A
Romal sem nekoč brez misli in brez skrbi;	žito	je pošumevalo v toplem vetru, nebo je bilo jasno	A
”Črn voz je bil!“ ga je spreletelo.	Žito	je šumelo nad njim, toda slišal je natanko,	A
Tuj glas je ... tujec je in me žali!“ ”Skozi	žito	je bežal, tod je bežal, pozná se!“ Obraz	A
shrambi: oblačila, plahte, kožuhi; v tretji: moka,	žito,	sir, med, sadje, kava.Hlevi so natlačeni s konji	A
ki je prepovedal izvažati Čedajcem desetinsko	žito	iz dežele in poslal z vozovi ponje na Dvor.	A
prepričal, da kapomas laže. Ni pa vedel, kje je	žito	skrito. Tolminska trgovca in plemiča de Formentini	A
Menezeisu, ki jima je kril zlato zrnje: »Desetinsko	žito,	ki je v Volčah, ne sme iz dežele.Glej, da ga	A
glavar, blagrovali vas bodo, če jim oskrbite	žito.	« »Urbarje dajte, pa odpravim desetino,« je odločil	A
104 . / Izvohal je bil, da leži desetinsko	žito	čedajskega kapitlja v Volčah, v župnišču gospoda	A
odprl vljudno svoje shrambe in rekel: »To je	žito,	ki ga iščete.« »Merite,« je velel glavar.	A
glavar. »Prosim, potrpite!« je dejal Menezeis, »	žito	je last tolminskih gospodov de Formentinijev	A
in nas bo smrt žela vse, kakor srp, ki žanje	žito	in muhič.Nezrelo mladičje smo in sivo, trhlo	A
kapitljevi pobiralci desetine morali pustiti	žito	v deželi do sv. Hilarija (16. marca) in sicer	A
pod križem kakor meh, ki so izsuli iz njega	žito.	Potoglav in bolan se je lovil nazaj k mizi in	A
iz prsi, da so upadle kakor meh, ki so izsuli	žito	iz njega pod kamen.Oster tresk je kresnil nad	A
ribari za brata in za upor, ki zori kot sadje ali	žito	v jarkem poletnem soncu.Ljudje namreč, ki so	A
ni pisano, da ne zavezuj volu gobca, ko mane	žito?	« je vzkliknil Bandel. Idrijski je rekel, da	A
te čaka ogorščina, o svetem Martinu semensko	žito,	pet meric ajde, mernik turščice, če si kmet	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani