nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
V zraku, na polju, pod nebom čudna tišina, da mi je skoro tesno pri srcu. Mlado žito klije, za ped je že visoko; niti bilka se ne gane tam, najrahlejši vetrič ne pogladi z dlanjó preko zelene gladine; na obzorju, nad gozdičem visi tenek bel oblak, samoten na vsem nebu; visel je tam ves čas in se ni ganil. Spomnim se nenadoma, da mi je bil v dolini, še globoko spodaj pod sivo meglo, zapihal v lica blagodišeč veter -- odkod je bil tisti pozdrav?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani