Ti pa si zavrgel bogastvo, ki se ti je sámo ponujalo, nevrednemu; slep in pust, s kalno dušo in zaspanim srcem si šel mimo vrhanih skrinj zlatá! Kakor skopuh, kakor Pljuškin si bil, ki pobira po cesti stare žeblje in zlomljene podkve, domá pa mu v zaklenjenih kaščah gnije žlahtno žito!
Oziraj se zdaj z ugaslim očesom, iztezaj obnemogle roké - niti ene minute, niti sence hipa ne ujameš več!