črta (3.998)

da bi na tem kamenitem licu zasijala dobra	črta	in mi oznanila, da vse odpušča oče sinu. Herman	A
PAVLA: Kdo me je žalil? ... Vsaka	črta	na obrazu moje tete in vseh drugih, ki so hodili	A
pravi, isto trdi o Perunu. Kolne in roti se na	Črta,	moli in zdihuje do Morane, priseza na Peruna	A
/ . / stran 10 . / 8. Čas je upognjen in	črta	zgodbe jeclja 9. Kaplja zamenja sedem obrazov	A
neba, vodnjak bo poln želja. Pot njegova je	črta	na nebu, okrašena z grbi. Naravnost pelje in	A
dotaknem neba Sem žarek pod njim Ali le ravna	črta	galebovih kril Ko med nebom in morjem zalebdi	A
ujeta v eno telo zamejeno Hočem biti vsaj	črta	Sem in tja bežeča In prostor in časovje Tako	A
dotaknem neba / / Sem žarek pod njim / Ali le ravna	črta	/ galebovih kril / Ko med nebom in morjem /	A
a včasih se zalomijo in pridobijo ostrino.	Črta	je vselej ostra, njena senca pa mehka.Kakšno	A
dohiteval ga je, nizko spodaj pod njimi pa je bela	črta	nepremično stala.In zdaj je bila kakor črta	A
črta nepremično stala. In zdaj je bila kakor	črta,	zdaj spet, kakor da ni črta, ampak kakor da	A
zdaj je bila kakor črta, zdaj spet, kakor da ni	črta,	ampak kakor da mesečina tam bolj beli cesto	A
obzorje najpoprej obroč, potem pa razpotegnjena	črta	valečega se momljanja. To naj bi bila znamenja	A
vsakim novim dnem več in več, meja pa tista	črta	med življenjem in ničem, ki jo je nevredno blago	A
obraza. Videla se je samo koščena brada, ravna	črta	ozkih ustnic in velika črna očala, ki so zijala	A
laza. In prav po sredi jase je tekla senčna	črta.	Tukaj je bil sneg srebrn, iskril se je v soncu	A
Nehote je pogledal v dolino. Senčna	črta	je bila že onstran reke. - Ura bo pol	A
v dve polovici: v sončno in senčno. Senčna	črta	se je skoraj v ravni črti vlekla po Modrijanovem	A
gledale prav zbliza in spodaj se je razprla tanka	črta	ustnic v šepet: Kaj pa ti je? Nek satan je	A
strani ulice, kjer tista postava z nogo nekaj	črta	po tleh in pljuva svoje semenčice, da tam pač	A
Kopno. Zadaj se je vlekla temna	črta	kopnega. Zadaj se je vlekla temna črta	A
temna črta kopnega. Zadaj se je vlekla temna	črta	kopnega, morjačkova duša pa se je nalahno potegnila	A
po glavi, spod polhovke mu je curela krvava	črta,	nekaj se je zgodilo, je pomislil, nekaj mi je	A
zaradi večje hitrosti, je kmalu postala ena sama	črta,	spojena in združena v veličasten, svetleči se	A
gotovostjo mogoče reči, da je to reka, saj je bila	črta	sedaj tako široka, da je bila vsaka druga možnost	A
pričujoč, so praske na steni. Vodoravna bela	črta	se vleče tik nad senco, ki jo meče betonski	A
MILAN IN MOJCA SE MASTA RADA. Pri besedi SE se	črta	konča s komaj opazno, tanko vijugo, usmerjeno	A
betonski nadzidek se lahko zaradi mene podre,	črta	lahko izgine, vse pa ostane isto. TIK	A
tresočo črto, konica odskakuje od papirja.	Črta	poplesuje k robu, nobena podoba se ne izriše	A
Ostro potegne. Zavita, presekana	črta.	Še enkrat.	A
Enkrat se mora nekaj nehat. Nekje je	črta,	čez katero ne moreš stopit. »Gospod upravnik	A
ko sem rekel: Ko si na morju, je na obzorju	črta,	ves čas potuješ proti njej in ves čas je enako	A
pa ničesar. Če stopi ven, je samo morje in	črta	na obzorju.Lahko bi rekel, da naju je združila	A
Lahko bi rekel, da naju je združila tista	črta	na obzorju.In Masada, grad v oblakih.	A
imeli česa očitati...« »Ja, fantje, jaz pravim:	črta!	Za nič na svetu ne bi hotel, da bi kdo kasneje	A
doli, in vaški geometri vedó dobro, da je prema	črta	čez sedlo ravno petkrat krajša nego okrajna	A
kadar zahteva stavec, da naj se toliko in toliko	črta,	to je vrag, ko se ti škoda zdi vsake besede	A
dirjajoč na brzem konju po ravnini. Kot temna	črta	so se pokazale prednje čete, a kmalu so se dobro	A
Kaj? je dahnila ženska. Samo, ta	črta	ženske sreče, ta, vidiš, ki gre od tega do tega	A
ta, vidiš, ki gre od tega do tega brega, ta	črta	se tu, vidiš tu, neha.Ah nič ne de.	A
ja! Se zelo zelo dela ‒ in bog ne daj, da bo	črta!	Ženska si je oddahnila, tudi sama je pogledala	A
je pogledala. In je prav rada verjela, da bo	črta.	A: Ne vem, ne vem? je vseeno zmajala O, veš	A
mestu nad cesto, kjer hkrati poteka višinska	črta	planote.Z očmi objema zdaj dostojanstveno in	A
podčrtano, je vprašal paznika, kaj pomeni rdeča	črta.	»Gospod inženir, to je rovar, podpihovalec;	A
svojim in njegovim značajem. Po obeh se je vila	črta	globokega vsmiljenja, ki ju je spajala.Vedel	A
mislim, da to ni napačno rečeno, drugače se lahko	črta	‒ in otvarja cilje in pota in smernice in smotre	A
Vedi in pomni: tudi š.	Črta	spodaj je odveč, pa ko stvar premišljujem, se	A
zamahnil proti kraju, kamor je izginila črna	črta	za petelinom. Tedaj je šele spregovoril lovec	A
izginil nenadoma, na čelu se ji je zarezala temna	črta,	ki je zopet izginila, in smeh se je vnovič pojavil	A
njimi je pritisnilo desno krilo veljakov. Vsa	črta	se je razprhnila, gonil je posamez Sloven Anta	A
vprašujočih oči. Ob ustnici se mu je zarezala tanka	črta	kakor očetu, ki pravi: »Le mrmrajte, otroci	A
Govori, Iztoče!« Svarunič ni izpremenil lica. Le	črta	ob ustnicah se je še poglobila, z jasnimi in	A
njimi temni lesovi in visoke gore. Zelenkasta	črta	bičja in trstja se je bližala.Ljubinica je pokleknil	A
groznih psovkah na sveti dvor so se spačili od	črta	obrazi Bizantincev. Anti so rožljali z meči	A
Med svati je bil edini Mihor, ki se mu je	črta	poroge rezala globlje in globlje.Bil je drug	A
razdejana in razkopana, ustnice tenka, tenka	črta,	oči sive, mrtve reže; lepi poročnik se je smehljal	A
levim kotom, čedalje večkrat ena sama tenka	črta.	Odločna brada, ki sili naprej.	A
leze,« je odvrnila Martina. »Tisto je temna	črta,	ker je strop tam počen.« »Vseeno se bojim.«	A
lasje, ob straneh prijeti z glavničkom. Tenka	črta	ustnic.Artritične roke z odebeljenimi členki	A
razburila, če slučajno pridrvi dol. Klemen,	črta!	« »Bom tudi jaz pomagal očistit avto,« je sladko	A
glasov, varen pred vsem nepričakovanim, se zariše	črta.	Pustim ji prosto pot.	A
Pustim ji prosto pot.	Črta	se razširi in v mojem sproščenem duhu se izoblikujejo	A
mestu. Tam, kjer se končuje ravno potegnjena	črta	leve ceste, se na nevisokem, toda strmem griču	A
vrata, izza katerih se blešči dolga, svetla	črta	... Kakor se bliža pod večér jesensko nebó vedno	A
Kmalu nato se je prikazala na nebu žareča bela	črta,	mirno je stala in je izginila, za goro pa je	A
skrivnostne točke, kjer se tista neizmerno fina	črta,	ki se je bila ravnokar vzdignila plaho in sramežljivo	A
njegovem obrazu se ni spremenila niti najmanjša	črta;	ostal je celó prezirljivi smehljaj na ustnih	A
pred oknom; nad strehami se je kazala samo ozka	črta	jasnega neba, od zdolaj pa so prihajali z malega	A
Slikal je Tinico v profilu. Čudovito fina	črta	se je skoro spajala z zrakom.Ustnice so bile	A
v profilu in se je spajala neizrekljivo fina	črta	s sončnim žarkom.To je bilo tedaj, ko še ni	A
obraza, niti oči ni naznačil, ena sama površna	črta	je oklepala ves obraz; toda od obraza doli,	A
žališ in me ponižuješ podse? Moja beseda je	črta	in moja slovnica je barva!“ Severinovo življenje	A
več tako gladek, tako oblizano sladek; odurna	črta	se mu je bila zarezala od oči do ustnic.Poznalo	A
stisnjenih ustnicah je bila zarezana bolestna	črta.	To je bila Bertina sestra.	A
Mate je šel. Tista dolga debela	črta	na papirju je bila zmerom daljša, grabila je	A
namršila obrvi. ”Ampak to ni nič - samo dan in	črta!	Če pogledava kasneje - kaj bova videla?	A
naglas govoril ... da ne bo tam samo gola mrtva	črta,	temveč spomin človeka, ki bo gledal in rekel	A
je imel - kaj še? Ničesar več ... kakor mrtva	črta,	mrtev dan!Odpri kjerkoli ta pusti zapisnik:	A
in svinčnik, nato napravim sličico: strešica,	črta,	strešica, črta... dve, štiri, šest vrstic v stikih	A
napravim sličico: strešica, črta, strešica,	črta...	dve, štiri, šest vrstic v stikih a a b b, ali	A
preko ravni, ki jo je ostro zaslanjala sivorjava	črta	goriškega mesta, Stara gora s Kostanjevico,	A
lastovice okrog svetlega prestola. In vsaka	črta	se je gibala božjemu angelu na večnem obrazu	A
»Prav lahko!« Sedaj je trepetala vsaka	črta	na upadlem obrazu, dokler ni polagoma iztisnila	A
katera so tudi narazen silila, se ji je napravila	črta	bolesti in muke.V hipu je brez zavesti ležala	A
skrajne neizprosnosti. Na usnjatem obrazu niti ena	črta	ni govorila o usmiljenju in o ljubezni do malih	A
nekaj bledejši nego navadno, se mu ni premaknila	črta.	»Kaj imaš na roki, ljubljenec moj?«	A
pogled. Nasproti visi mu zrcalo, in ostro se	črta	njegova podoba v njem.Mraz pretresa mu ude.	A
Res je, grofica!« »A tu na obrisu je mejna	črta	kriva, saj vidite!To je mesto, kjer stojiva	A
vidite! To je mesto, kjer stojiva, in to je mejna	črta!	In ta je odločno kriva!	A
in zdelo se mu je, da mu niti najskritejša	črta	ni neznana na tem obrazu!Obšla ga je hipno sladka	A
prišli in z mano sta po vrtu hodili!« Nobena	črta	se mu ni premaknila na zarjavelem obrazu.Oko	A
v vsaki črti in črtici tega obraza, in vsaka	črta	in črtica je tako rekoč oznanjala sama zase	A
bil zgubil krepelo izpred oči. Pa mu je ravna	črta,	ki jo je les risal za sabo, pokazala, da beži	A
VIII 61 DVA BRATA 64 I 64 II 70 III 75 IV 79	ČRTA	IZ ŽIVLJENJA POLITIČNEGA AGITATORJA 83 GOLIDA	A
svojemu bratu, kupcu. . / . / stran 83 . /	ČRTA	IZ ŽIVLJENJA POLITIČNEGA AGITATORJA Leto 1848	A
duha, mimikrija iste iskre, snov iste črede;	črta,	ki se vleče od zvezd do zadirčne tektonike vodne	A
metrov, je mina raztrgala na kose. Cela bojna	črta	Tomšičeve je čepela, ležala ali klečala za panji	A
Vrag ga vzemi. Pasja imena naj	črta.	Pohujšanja ne bom trpel.	A
»A utrneš se lahko še ta hip. Svetla	črta	se pokaže za teboj, to bo ves tvoj spomin; izgineš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani