Smeh go(vo)rečega stroja na valovih rojeva motnjo. V kontekstu papirnate repatice in stvarjenja sta oba sled enega duha, mimikrija iste iskre, snov iste črede; črta, ki se vleče od zvezd do zadirčne tektonike vodne brazde. Telesi zamaskirani v časovni gib ‒ bombi brez eksplozivne volje.