Ali na tem obrazu je tičalo precèj aristokratske ošabnosti, katera je tiste dni cvetela še bolj nego dandanes. Tičala je v vsaki črti in črtici tega obraza, in vsaka črta in črtica je tako rekoč oznanjala sama zase, kako je bil ta mladenič prepričan, da mu mitra ne odide in da bode prej ali slej pozvan zasesti stol brižinske škofije. Tedaj mladi kanonik še ni slutil, da boš ravno ti, stara Zala, uničila vse visokoleteče upe njegove.