Angel Gospodov pa je upiral bisernato oko na starega nadškofa in prošte njegove, zbrane kakor jesenske lastovice okrog svetlega prestola. In vsaka črta se je gibala božjemu angelu na večnem obrazu, in pristen nebeški nasmeh je pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec Gospodov, smejal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor gorka južna sapica stari zemlji po otrpli vršini, in v pozni jeseni je zacvetela livada, pognalo sleherno drevo!