Pod vplivom te pobožne pesmi zvonov je začutilo marsikatero preprosto srce lepoto kraja, vremena in sonca, ki so v njem rdela nizka, cvetoča mandljeva drevesa. Zasanjalo je srce preko ravni, ki jo je ostro zaslanjala sivorjava črta goriškega mesta, Stara gora s Kostanjevico, grad, mestne strehe, cerkveni zvoniki jezuitske cerkve, nižinski svet navzdol v svetlo Furlanijo, Pevma, Kalvarija, Majnica in Brda visoko gori v Števerjan. V dolini je bilo že odzvonilo, ko se je stoprv oglasil zvon s Svete gore.