vznak (403)

hroščev, toda noga ji je zdrsnila, padla je	vznak	in obležala mrtva ...(Čez čas, bolj umirjeno	A
nagnil samo za spoznanje predaleč nazaj, bi padel	vznak	in vsa ta neznanska gmota skale bi se zrušila	A
pravi, ”kaj boš padala na nos? Kedár boš starša,	vznak	boš padala - kaj ne?“In sveta božja pomagalka	A
nos boš padala? Kedár boš starša, padala boš	vznak!	Kaj ne?“	A
jarka globôkega, tik pri cesti Kmet ležal je	vznak	in v nezavesti. »Hè, klada pijana, zmézi se	A
svetu niso le tv reklame, zajemi zrak, ne padaj	vznak,	bodi kar si, in če ne veš, kaj je to, se sprašuj	A
če hočeš živeti, leči zna vsak, vsak pasti	vznak,	vsak zmore umreti, zato se zravnaj, zadihaj	A
vse, kar se mu je vsililo pred usta in padel	vznak.	Na robu te slike je tudi moj plinski konec.	A
opravičila. Med sanjskimi bom znanci padal	vznak,	mi bo postiljala beseda mila. V zaledju angelskem	A
skozi gorenje prozorno steklo, pa sem telebnil	vznak	in obležal pod oknom. V sobo je prišla mlada	A
pokukaj sama, če ne verjameš!« Rebec se nagne	vznak	na stolu in pogleda v vežo: »Tona, dober	A
hoče skoraj spačiti od zadrege. Zopet se nagne	vznak	na stolu in pogleda v vežo: »Hoj, Tona	A
mizo, da študira izigrane liste, se naslanja	vznak	in se zataplja v misli, resno in važno, ko da	A
poskakuje dolgočasno. Peter spi, glavo daleč	vznak	na naslonjalu, usta odprta, klobuk potisnjen	A
- Zdravo lice se mu skremži, glava mu pade	vznak,	solze mu stopijo v oči... Te je zadelo	A
so kakor vzmeti. A kljub temu se oni zvrnejo	vznak	in se morajo nato z uprtimi komolci vzdigniti	A
Evka, ki je zdaj zdrsnila z okna. Ležali so	vznak	na ploščicah in se drsali od mize do štedilnika	A
vetru. Tedaj zahrešči veja in mlado telo zdrkne	vznak	skozi veje in za njim se loví skozi veje tribarvna	A
da je zletel na tla. Ko je potem Fani ležala	vznak	na svojem ležišču, je vstala in zaprla okno	A
potlej . /\ .. stran 192 . \/ spet ovehnila	vznak.	Potem ju je gostilničar porinil v avto in zaloputnil	A
nji, samo dve mizi, misli. Na eni je ležalo	vznak	drobno telesce. »Upali so, da rešijo otroka	A
v koraku ne peče več; samó tistim, ki ležijo	vznak	na cementu, razklepa usta dosti bolj počasen	A
slama in pada na njegovo prevleko. Leži vse dni	vznak,	s prsti pometa preperelo slamo in je kakor v	A
začel že zarana, zakaj zdolž barake jih leži	vznak	že dolga vrsta. Kakor zmeraj so z razklenjenimi	A
ga z nogo pridrževal, da ne bi zdrknil dol.	Vznak	je ležal na ozki skorji ledu, in ker ni bil	A
kopalcem odhod čolna s platneno streho. Ležal je	vznak	na valobranu, ki varuje Prosto luko in je na	A
komaj vidno ziblje. Deklè sloni na komolcih,	vznak,	in ga nasršeno gleda, njega, ki je ravnokar	A
ki so ploske na plohu; glava se je nagnila	vznak.	»Obesiti se!«	A
zoprno spako. Da, sovraži ga, ko takó z glavo	vznak,	z odprtimi očmi zre v strop in je, uprt v dlani	A
nagrobnemu kipu padlega vojaka, ki mu visi glava	vznak.	Samo da ni to sedeče truplo nič kleno, ampak	A
ležeš, se rjuha napné pod težo tvojega telesa.	Vznak,	mirna, leži, skozi vojaško platno čutiš, kakó	A
položil je dlani na ploh in se rahlo zvrnil	vznak.	A tedaj je še rekel: »Ko sem ležal ob nji, sem	A
Tempo!« In samo za tiste, ki ležijo	vznak	na cementu, kriki nič več ne pomenijo, ker razklepa	A
« Vzdignila je glavo s kolen in vrgla lase	vznak.	»Hahaha,« se je zasmejala in napela vrat.	A
kako se resno drži?« Nato se je spet z glavo	vznak	nasmejala: »Haha!« Tudi on se je nasmehnil.	A
bleščečo morsko ravnino, nato pa se zleknila	vznak	in združila roke pod glavo.Ni bila ubogljivost	A
A zdaj ga ne vidi, morja, ker negibno leži	vznak.	V škrlatnem požaru mu je ona ta hip nepričakovano	A
mizici. Na okroglem podiju pa so se telesa vrgla	vznak	in spet zavalovila naprej.Takó se zmeraj bolj	A
občuduj morske trave!« In Laura se smeje, se vrže	vznak	in odplava do bližnje skale. Sedèl je za rjavo	A
korak in zagrabi Silvio za gleženj, da ploskne	vznak.	»Še midva pojdiva,« je rekla Laura.	A
objel okoli pasu. Ko jo je nalahko upognil	vznak,	so njune ustnice rodile stik, ki je bil preprost	A
jih stegnila po zidku; potem se je zleknila	vznak	in položila dlani pod teme, da sta komolca počivala	A
mesečine, ko je prav tako kakor zdaj ležala	vznak	na zidku. »Ti verjameš, da se bo človek prebudil	A
neizprosnega telesa, ki ga je nalahko potiskalo	vznak.	»Ej, ti,« je smejé rekel, a ona je molčala in	A
VI. Ležal je	vznak	in si podpiral glavo z dlanmi, medtem ko je	A
zverižila prste za njegovim vratom, vrgla glavo	vznak	vsa olajšana ter hkrati vsa ujeta v zavest svoje	A
toda preden sem zbral dovolj volje, da bi legel	vznak	in odprl oči, je bilo že prepozno.Mučni polsen	A
se pravi, da se bo nehote in nevede zleknil	vznak	ter se brezplodno zasanjaril, je rajši spet	A
njiva res ziblje in poje, kakor bi v pobočju	vznak	ležalo dekle v belem, gledalo v modro nebo in	A
zapuščena, popolnoma odrezana od sveta. Ležala je	vznak	in jasno videla, kako se hiša stiska k strmemu	A
videti še večji, kakor je bil v resnici. Ležal je	vznak,	pokrit s svojo staro avstrijsko vojaško suknjo	A
zamahnil, toda nesrečnik se je že zamajal in	vznak	omahnil pod steno. - Padel je! - se	A
klokotale v obcestnih jarkih. V jarku pa je	vznak	ležal vojak, držal steklenico ruma na ustih	A
In ga vržem v vodo! ... « Legel sem	vznak,	da bi laže prisluškoval, kdaj bosta mama in	A
spet ležim pod domačo streho!...« Vrgel sem se	vznak	in z lačno slastjo potegnil vase dolg požirek	A
si je dva gumba na rožnati bluzi, se zleknila	vznak,	vrgla roke od sebe in rekla:- Lezi še ti!	A
in videl. In videl sem tudi samega sebe, kako	vznak	ležim na golih prečnih deskah na dnu črne dedove	A
brez suknjiča, in Justina, ki je bila zleknjena	vznak	in je imela razpletene kite, da so bili njeni	A
leže. Zdaj pa sem v duhu videl Testena, kako	vznak	leži v postelji: odeja se mu dviga nad velikim	A
Na drobne kose! ...« Legel sem	vznak,	da bi laže prisluškoval, kdaj bosta mama in	A
sredi izbe dve goli mizi in na mizah velikansko,	vznak	ležeče Matičevo telo; njegova glava je počivala	A
velikan. I . / Hotejčev Matic je ležal	vznak	na dveh golih mizah sredi velike Hotejčeve izbe	A
minilo je precej časa, preden je spoznal, da leži	vznak	sredi zrele Laznarjeve pšenice.Ni se spomnil	A
mizi, počasi dvignili Matica ter ga polegli	vznak.	Hotejec je vzel iz zapečka svojo temno rdečo	A
hodil v zavodu po pustem dvorišču, ponoči pa sem	vznak	ležal na postelji, poslušal sopenje svojega	A
je nasmehnila. - - - »Ponoči ne morem spati,	vznak	ležim in, kadar je mesec, grem iz hiše.Po rosni	A
odtrgajo od sovražnika. Zraven strojnice leži	vznak	mrtev partizan, ki je očividno prej stregel	A
Drejc ga pokosi z rafalom. Vojak se prevrne in	vznak	obleži pred pragom. Dragarica se prikaže	A
zgrabi za prsi, se visoko zravna in telebne	vznak.	Nemški vojaki in domobranci tečejo čezenj, da	A
pomirjeno zamrmrala in spet legla. Legla je	vznak	in bilo ji je prijetno kakor človeku, ki se	A
misli na Kristusovo trpljenje!« Legel sem	vznak,	zaprl oči in obležal nepremično kot mrlič, da	A
so ga zaboleli od prejetih udarcev. Padel je	vznak	na trdo blazino in onemel...	A
bregu, da bi se napil vode, da bi potlej obležal	vznak	v hladni senci, da bi ležal, dokler se ne bi	A
postajajo daljši, drža zravnana ali za spoznanje	vznak,	noge trdnejše, koraki prožnejši, roke se pridružujejo	A
stopnic, se je moral oprijeti stene, da ni padel	vznak	in zgrmel po tistih strmih stopnicah, čez katere	A
naveličanimi očmi v postavo, ki leži na postelji	vznak,	z rokami pod glavo; z jalovimi štrlečimi lici	A
čerčil s cigaro med zobmi in dvema prstoma	vznak.	Kaj je to, sem rekel, kaj je to, prekleto, v	A
nedotaknjenega, da je bilo videti, kot bi za krmilom z	vznak	vrženimi rokami le počival.Mladenič nedolžnega	A
Boštjan se je držal, da se je bilo bati, da pade	vznak,	oni pa, da pade na zobe, a nemirno oko Boštjanovo	A
Časih se pa tudi zleknem po mehki travi in	vznak	ležé zrem v oblake in gledam, kakó se zdaj trgajo	A
semtertja in tere nogo ob nogo. Zdajci se prevali in	vznak	ležeč se previja in prevrača, kolikor mu dopušča	A
sprožil, da je kakor utrgana struna poletel	vznak	in zadrgetal. A le nekaj trenutkov je tako brcal	A
dlanmi pokrivali obraz. Tereza je negibno ležala	vznak	in je široko razprtih oči čakala.Halgato se	A
Zunaj je sedel na stopnico in se naslonil	vznak.	Nebo je bilo čisto, polno, da bi videl vanj.	A
Klobuk je izgubil že tam pri ograji, dolgi,	vznak	počesani lasje so se mu usuli na čelo in obraz	A
se le za spoznanje sploščile, kadar je ležala	vznak,	in ki tudi zdaj, ko so se zmehčale in razlezle	A
znamenitem, prvem javno opravljenem curku: ležeč	vznak	na zdravnikovi preiskalni mizi da je baje izpustil	A
da sem se zvila v klopčič in se drkljam zdaj	vznak,	tako rekoč ritensko, da mi pritiska srce in	A
Štiriintridesetno je imelo preveliko moč, da je	vznak	metalo; še mrli so od njega, mrli; ono pa dobro	A
povzročalo grohot. Ko so še vsi molče ležali	vznak,	kakor bi šteli zvezde, je zdajci iz sredine	A
kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar	vznak,	kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda	A
si kruh posladka s smetano, skoraj je padel	vznak	od jeze: latvica je bila prazna do dna. Poklical	A
prestrašil. Prestrašil pa se je birmanček in se	vznak	zvrnil v mrvo.Prestrašila se je tudi koklja	A
Nos jo je zanesel v kuhinjo, skoro je padla	vznak,	ko je ugledala divoto rakov in omenjenih brezimnih	A
kaj?« Kocmur je treščil čevelj ob tla, sedel	vznak	na ležišče in se pričel krohotati, da so mu	A
je prišla do svoje hčere. Dolfe pa je padel	vznak	z vrata na tla.Še drugi trije konji so pritekli	A
dirjalo za starko naravnost čez Dolfa, ki je ležal	vznak	na travi.Kar trdi smo bili vsi, ki smo gledali	A
rumenkasto kepico. Bil je piščanček, ki je ležal	vznak	in s krempeljci držal na sebi šop suhega bukovega	A
razleglo po gori. Hudobin se je prekopicnil	vznak,	iz ust se mu je kadilo kakor iz dimnika. »U	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani