Tempo!« In samo za tiste, ki ležijo vznak na cementu, kriki nič več ne pomenijo, ker razklepa njihova usta zelo počasen ritem; ko da vlečejo zrak skozi vso dolžino koščenih udov iz stopal, ki izginjajo v pari in se stegujejo do poslednje meje sveta. Na njihovo hlipanje cepajo vroči kanci in se razletavajo na steklenih zenicah in na razkrečenih zobeh.