nova beseda iz Slovenije

svetlobo (3.629)


strani pada na hodnik. LOJZE: Jebeš ti posredno      svetlobo,      če si tu notri zmeraj odvisen od elektrifikacije  A
Še slabše pa je, ker jetnikom celo to mrtvo      svetlobo      dajejo na obroke. Stikala so zunaj, na oni strani  A
kakor skozi soparo razpadanja na mrhovišču v      svetlobo.     Tam blizu so tudi postave na stenah, ki izvirajo  A
dežja, še zmeraj. Pod stropom lestenec, z medlo      svetlobo,      rahlo se maje.Klavir je potisnjen popolnoma  A
zavese. Prostor je zdaj osvetljen z ulično      svetlobo,      ki pada skozi okno.Franc pobere daljnogled z  A
obraza. Jožef si z rokami zakrije oči pred ostro      svetlobo.      JOŽEF: Kdo je?   A
ki v mraku vzdihujemo, si časih zaželimo v      svetlobo,      čeprav je greh.Kmalu je truden človek in hitro  A
ki jo postavi na mizo DIONIZ je začutil      svetlobo      na trepalnicah; v spanju, šepetaje: Vida!   A
sreči, mirni in sladki, opojeni s čisto sončno      svetlobo,      - ali veš, da jo dobiš ob moji strani?Tukaj  A
neko drugo, idealno življenje, neko čudovito      svetlobo      in stegujejo roke za njó ... Zató ni čudno, da  A
postelje Aurorine, beži moj mračni sin pred to      svetlobo,      v samotno izbo svojo se zapré,zagrne okna svetli  A
svečo? Kaj ne bi njé okó dol iz višav pošiljalo      svetlobo      tako jasno, da bi škrjanci dan pozdravljali  A
goré tedaj, ko je zubelj v kaminu žolt zlatil      svetlobo      mehkih las, tvoj vitki stas in belo polt. Še  A
bela, na nji se sežge. Ven plane ′z plamena, s      svetlobo      obdan, slovéčga imena tič Fenis na dan. Tak  A
oči tí pošlji žarke mile, mi gledati daj lic      svetlobo      zorno! Le nji teme kraljestvo je pokorno, samó  A
A glej! Oblák temán je privozáril, s      svetlobo      mesec svet je oslepáril -- še temnejšo so  A
vije, in spev zvení iz zelenih vej. S      svetlobo      žarno solnčnih dníj s ponočnim vetrecem opojnim  A
O radost! Že s      svetlobo      rožno se zliva mrak, kak nervozno trepeče zrak  A
... Glej, kak zvezde bleščijo brez luči      svetlobo      po bregeh ‒ in vmes božjega strelca lokavi smeh  A
nosim ‒ ni osa, ni kosa, ni rosa. Pretaka se s      svetlobo      in je temna, mračna, vsiljiva. Črke zmrzujejo  A
Kar naj! Navajen sem na to      svetlobo.      Avtomobili zahrumé iz polnih pljuč, ko ni več  A
mislijo ne uloviš me! Ne najdeš, kdo mi daje      svetlobo.      Kaj morem, če ne verjameš, da žarim iz sebe  A
duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč      svetlobo;      med svečami pa spava mož, bled mož, ogrnjen  A
njen razcvet. Drugi vladar neba je oklestil      svetlobo      z neba. Mrtvi so potoki, gore gole, v čolnu  A
imam skledo gorja. Drugi vladar je oklestil      svetlobo      z neba. VIII.   A
VIII. Drugi vladar je oklestil      svetlobo      z neba. Niha med dnevom in nočjo.   A
zgneteš da bom voljna in razvaljana za tvojo      svetlobo      Namažem se z voskom Morda me prižgeš ko ne  A
popolna Ker nimam meja ker nimam drugega kot      svetlobo      in modrino in njuno obleko In sem vsak dan svetla  A
na nebu Kriknila bom Ker hočem zmeraj rumeno      svetlobo      sončnega smeha Vžitek je v pest stisnil  A
polijem / ko me poliješ. Od popolnosti si odkrhne      svetlobo      sveta in modrino neba.V dvoje se vzpne celo  A
sklanja res lahko prav vsak. A oslepljen s      svetlobo,      z vrha še nihče, ni videl, da na dnu res nekaj  A
zvezdami stopaš, skrivnostna ženska, z rdečo      svetlobo      v laseh in razvejano močjo na čelu, z nepremagljivo  A
), ki mečejo svojsko, skoraj fosforescentno      svetlobo      na čustva, na ljubezen ‒ in na hipe rentgensko  A
Dan se je razodel Dan se je razodel z razlito      svetlobo.      Spomini noči se vrtijo po kotih, iščejo si poševne  A
njegov razpadajoči smrad in potem čas, prežet s      svetlobo      razpršenih deževnih kapelj, z vetrom, ki prinaša  A
mislili, da je izgubljeno, je začelo čutiti      svetlobo.     Konec tretjega tedna je bil mož odpuščen kot  A
nad njo, nad zvonikom, ki kakor strelovod srka      svetlobo      nase.Zato je bilo v cerkvici mrakotno in v mraku  A
veke ga je opazoval in sledil njegovim gibom.      Svetlobo      brljave lučke je imel na licih.Ni bila jeza  A
ni, ker so jo razbili. Potem se v pogrebno      svetlobo      odprejo vrata in na vratih stoji oče z vrečo  A
daljavo preteklosti in onkraj šip dopoldan s svojo      svetlobo      obljublja nekoliko ukročen napad atlantskih  A
ne kdaj ne zakaj ga je Leif spet priklical v      svetlobo,      a smehljal se je vendarle.Ne, Ivu na tak način  A
sprožena zame, za tega novega sina, ki ga bo s      svetlobo      svojih oči naredil trdoživega in neranljivega  A
z jeklenim krikom dokončno sestrelil njegovo      svetlobo.      Esesovca ob vratih sta se zdrznila in krepkeje  A
noge izpod tovornjaka skoz temo in skoz črtasto      svetlobo      in sreča, da so že neobčutljiva in hladna in  A
na katero je aprilsko sonce pošiljalo dvoumno      svetlobo,      ki pa seveda ni bilá več samó luč mrzlega reflektorja  A
pristanišču, kjer so nekoč zdavnaj pred jutranjo      svetlobo      odpeljali prav takšni vozovi za živino, samó  A
vročičnost pomešala začetek s koncem, temo in      svetlobo.      Telo je izgubilo svojo središčno točko, ni imelo  A
že s svojo pričujočnostjo ustavil pojemajočo      svetlobo      v zenicah.Seveda so bili to naivni prebliski  A
vendar se ne more strniti kakor nekoč v eno samo      svetlobo,      ki bi ga vsega zagrnila, kakor pokrije val štrleči  A
nad njimi in jih poudarja s hladno stekleno      svetlobo,      posebno ker je koža njegovih lic peščeno siva  A
govori ob njenem čelu. Na sebi pa ves čas čuti      svetlobo      luči s pobledelim senčnikom, medtem ko meša  A
z jeklenim krikom dokončno sestrelil njegovo      svetlobo,      takó da sta se sedeča esesovca zdrznila in krepkeje  A
njenem glasu tudi potem, ko je mrak potegnil      svetlobo      s strehe nasproti. O, seve, sem si mislil, marsikate  A
Pravzaprav bolj ko prava megla medla zaprašenost nad      svetlobo      uličnih žarnic. Srečati jo zdaj, si misli.  A
gostoto, so potovale po tleh sence z različno      svetlobo.     Bo padalo, Luciana?   A
mesečina okužena, si je rekel in se zagledal v      svetlobo,      ki ga je obsijala skozi kamnito okno.Zdaj pa  A
ustnice približale, jih je sprejela kakor modro      svetlobo      in šele zelo od daleč in samo v odmevu kakor  A
se je parnik raztopil v soncu in pustil samo      svetlobo      ljudem za dediščino.Zavedel se je resničnega  A
njuno samoto in ju obsevalo s sovražno in mrzlo      svetlobo.     Takšni so vsi trenutki, ko človek začuti zgoščeno  A
kakor da nemo opazuje, kako zaton počasi odnaša      svetlobo,      a on je vedel, da ne vidi zatona, kakor ni snoči  A
privalil gost dim. Okna so se pobarvala z rdečo      svetlobo.     Nato so popokala stekla.   A
bilo oblito s svinčeno modro, težko, zamolklo      svetlobo,      ki pa je vse stvari približevala njegovim očem  A
oblil dolino z nekakšno nenavadno zelenkasto      svetlobo.     Kovač se je oziral v nebo in okrog sebe, in zdelo  A
ves prostor z nekakšno nevidno, samo občuteno      svetlobo.     Za vratom ji je sedelo kodrolaso dekletce dveh  A
vzgibi, za črno sluz, ki se stresa v lobanji, za      svetlobo,      ki jo otiplješ, za dele telesa, ki ga z neznanskim  A
močjo, o tem ni nobenega dvoma. Med silno sončno      svetlobo      in prostorom, od koder se dviga oblaček, so  A
se potem med hišami razpre v jasno, vsakdanjo      svetlobo      prostornega trga, razpoke sredi zgnetenega mesta  A
svetlobe v temo, in drugič, če iz teme stopimo v      svetlobo.     Ko se potem prepriča, da je podobno tudi z dušo  A
prej? Čutil je to pokrajino in dihal je jasno      svetlobo      zdaj že modrega in čistega neba.Vsak trenutek  A
neskončno dolg trenutek. On med vrati, z meščevo      svetlobo      za seboj, s temnim obrazom in dolgim bodalom  A
C., posebni komisar.« Gledala sta jutranjo      svetlobo,      ki se je zdaj že razlezla po vseh kotih in obsvetlila  A
Johan Ot je zamišljeno gledal prihajajočo      svetlobo.      -   A
Jutranja svetloba. Skozi jutranjo      svetlobo      se Je sprehodil. Sonce je barvalo strehe hiš  A
obzorja, od tistih hribov, oblitih s to modrikasto      svetlobo,      do sem, do njegovih oči, ves velik, jasen, prosojen  A
vsem telesu. Neurje je zadušilo zadnjo dnevno      svetlobo      in le zgoraj, proti vrhu je še mogel razločiti  A
odrešenik, gledal je veselo in svečano jutranjo      svetlobo,     . ki je vstajala na vzhodu, poslušal kosmatinčev  A
naveličanimi koraki sprehajale skozi tisto bledikavo      svetlobo.     Nekaj sežnjev v nebo je segal motni sij, zgoraj  A
srebrna Mesečeva luč že zlivala z zlato Sončevo      svetlobo,      se je v prvem jutranjem sijanju razblinila tudi  A
kateri so se napotili, ki si s toploto pesmi in      svetlobo      oddaljene skrinje lajša strah in polni upanje  A
podobnih, potopljenih v noč, osvetljenih z ognjeno      svetlobo,      tam se je iz nočne gmote obrazov nenadoma izoblikoval  A
očitanja, romanje ni samo potovanje skozi kristalno      svetlobo,      je tudi pot skozi blato.Bolj ko človek hoče  A
vame s svojimi valovi, Gospod, ogrinjaš se s      svetlobo      kakor s plaščem, razpenjaš nebo kakor šotor  A
motnimi očmi. Zagotovo, prav zanesljivo pa Božjo      svetlobo      spozna in sreča, če vstopi v vojsko Ignacijevih  A
umrla. Ampak ne samo z lasmi, pač pa tudi s      svetlobo      nebeško jo je pokrival, kakor sama pravi: Induit  A
bila oblečena Agnes, bodo oblečeni izvoljeni: s      svetlobo      nebeško. Toda Sofronij se ni poboljšal, ko  A
končno nasititi, on pa se ni zmenil za angelovo      svetlobo,      ampak se je devici približal in jo objel.V tem  A
podobnih, potopljenih v noč, osvetljenih z ognjeno      svetlobo,      se je takrat izoblikoval en sam, boleče zamišljen  A
zori, njene zalive, mehko prelivanje vode v      svetlobo      in nazaj, ta tega ne pozabi, tudi v landshutski  A
pokril telo, ki bi poslal angela, da bi s silno      svetlobo      odvrnil njegov pogled in njegovo nenehno, nenasitno  A
rokah meč, drugi ščit, na zemlji sta oblita s      svetlobo,      ki pada z nebes, z vso težo z nebes na zemljo  A
. / . / stran 405 . / Kajti ob pogledu na      svetlobo      nad jezerom je natančno to in nič drugega videl  A
Obstal je na jasi sredi gozda in počasi se je za      svetlobo      spustil po hribu, previdno je prestopal suhljad  A
spremenilo. Na bolje se je obrnilo, v brljivo      svetlobo      in toploto moških teles.Zdaj je bila vse naokrog  A
Zdaj zapreš oči in vidiš bledikavo jutranjo      svetlobo,      ki je prišla skozi okno.Ta svetloba je stična  A
zmagoslavno sije zmečkan papir. Gneteš ga in potem v      svetlobo      privlečeš iz žepov od vina orumenelo cigareto  A
na obronku, na drevesnem robu, med senco in      svetlobo.     Potem je nenadoma ukazal pripeljati konja, zajahal  A
na obronku, na drevesnem robu, med senco in      svetlobo.     Potem je nenadoma ukazal pripeljati konja, zajahal  A
in hoče nekaj reči. Naenkrat stopi v svit in      svetlobo      žarometov in naenkrat ima obraz z Angelčinimi  A
stran 176 . / možgani dobro zaznali, to ostro      svetlobo,      ki je napolnila prostor.Planil je k meni in  A
je le penzionist, obsijana sva z rumenkasto      svetlobo      kletnih luči.Spodaj so nova vrata, moj spremljevalec  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA