nova beseda iz Slovenije
strani pada na hodnik. LOJZE: Jebeš ti posredno | svetlobo, | če si tu notri zmeraj odvisen od elektrifikacije | A |
Še slabše pa je, ker jetnikom celo to mrtvo | svetlobo | dajejo na obroke. Stikala so zunaj, na oni strani | A |
kakor skozi soparo razpadanja na mrhovišču v | svetlobo. | Tam blizu so tudi postave na stenah, ki izvirajo | A |
dežja, še zmeraj. Pod stropom lestenec, z medlo | svetlobo, | rahlo se maje.Klavir je potisnjen popolnoma | A |
zavese. Prostor je zdaj osvetljen z ulično | svetlobo, | ki pada skozi okno.Franc pobere daljnogled z | A |
obraza. Jožef si z rokami zakrije oči pred ostro | svetlobo. | JOŽEF: Kdo je? | A |
ki v mraku vzdihujemo, si časih zaželimo v | svetlobo, | čeprav je greh.Kmalu je truden človek in hitro | A |
ki jo postavi na mizo DIONIZ je začutil | svetlobo | na trepalnicah; v spanju, šepetaje: Vida! | A |
sreči, mirni in sladki, opojeni s čisto sončno | svetlobo, | - ali veš, da jo dobiš ob moji strani?Tukaj | A |
neko drugo, idealno življenje, neko čudovito | svetlobo | in stegujejo roke za njó ... Zató ni čudno, da | A |
postelje Aurorine, beži moj mračni sin pred to | svetlobo, | v samotno izbo svojo se zapré,zagrne okna svetli | A |
svečo? Kaj ne bi njé okó dol iz višav pošiljalo | svetlobo | tako jasno, da bi škrjanci dan pozdravljali | A |
goré tedaj, ko je zubelj v kaminu žolt zlatil | svetlobo | mehkih las, tvoj vitki stas in belo polt. Še | A |
bela, na nji se sežge. Ven plane ′z plamena, s | svetlobo | obdan, slovéčga imena tič Fenis na dan. Tak | A |
oči tí pošlji žarke mile, mi gledati daj lic | svetlobo | zorno! Le nji teme kraljestvo je pokorno, samó | A |
A glej! Oblák temán je privozáril, s | svetlobo | mesec svet je oslepáril -- še temnejšo so | A |
vije, in spev zvení iz zelenih vej. S | svetlobo | žarno solnčnih dníj s ponočnim vetrecem opojnim | A |
O radost! Že s | svetlobo | rožno se zliva mrak, kak nervozno trepeče zrak | A |
... Glej, kak zvezde bleščijo brez luči | svetlobo | po bregeh ‒ in vmes božjega strelca lokavi smeh | A |
nosim ‒ ni osa, ni kosa, ni rosa. Pretaka se s | svetlobo | in je temna, mračna, vsiljiva. Črke zmrzujejo | A |
Kar naj! Navajen sem na to | svetlobo. | Avtomobili zahrumé iz polnih pljuč, ko ni več | A |
mislijo ne uloviš me! Ne najdeš, kdo mi daje | svetlobo. | Kaj morem, če ne verjameš, da žarim iz sebe | A |
duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč | svetlobo; | med svečami pa spava mož, bled mož, ogrnjen | A |
njen razcvet. Drugi vladar neba je oklestil | svetlobo | z neba. Mrtvi so potoki, gore gole, v čolnu | A |
imam skledo gorja. Drugi vladar je oklestil | svetlobo | z neba. VIII. | A |
VIII. Drugi vladar je oklestil | svetlobo | z neba. Niha med dnevom in nočjo. | A |
zgneteš da bom voljna in razvaljana za tvojo | svetlobo | Namažem se z voskom Morda me prižgeš ko ne | A |
popolna Ker nimam meja ker nimam drugega kot | svetlobo | in modrino in njuno obleko In sem vsak dan svetla | A |
na nebu Kriknila bom Ker hočem zmeraj rumeno | svetlobo | sončnega smeha Vžitek je v pest stisnil | A |
polijem / ko me poliješ. Od popolnosti si odkrhne | svetlobo | sveta in modrino neba.V dvoje se vzpne celo | A |
sklanja res lahko prav vsak. A oslepljen s | svetlobo, | z vrha še nihče, ni videl, da na dnu res nekaj | A |
zvezdami stopaš, skrivnostna ženska, z rdečo | svetlobo | v laseh in razvejano močjo na čelu, z nepremagljivo | A |
), ki mečejo svojsko, skoraj fosforescentno | svetlobo | na čustva, na ljubezen ‒ in na hipe rentgensko | A |
Dan se je razodel Dan se je razodel z razlito | svetlobo. | Spomini noči se vrtijo po kotih, iščejo si poševne | A |
njegov razpadajoči smrad in potem čas, prežet s | svetlobo | razpršenih deževnih kapelj, z vetrom, ki prinaša | A |
mislili, da je izgubljeno, je začelo čutiti | svetlobo. | Konec tretjega tedna je bil mož odpuščen kot | A |
nad njo, nad zvonikom, ki kakor strelovod srka | svetlobo | nase.Zato je bilo v cerkvici mrakotno in v mraku | A |
veke ga je opazoval in sledil njegovim gibom. | Svetlobo | brljave lučke je imel na licih.Ni bila jeza | A |
ni, ker so jo razbili. Potem se v pogrebno | svetlobo | odprejo vrata in na vratih stoji oče z vrečo | A |
daljavo preteklosti in onkraj šip dopoldan s svojo | svetlobo | obljublja nekoliko ukročen napad atlantskih | A |
ne kdaj ne zakaj ga je Leif spet priklical v | svetlobo, | a smehljal se je vendarle.Ne, Ivu na tak način | A |
sprožena zame, za tega novega sina, ki ga bo s | svetlobo | svojih oči naredil trdoživega in neranljivega | A |
z jeklenim krikom dokončno sestrelil njegovo | svetlobo. | Esesovca ob vratih sta se zdrznila in krepkeje | A |
noge izpod tovornjaka skoz temo in skoz črtasto | svetlobo | in sreča, da so že neobčutljiva in hladna in | A |
na katero je aprilsko sonce pošiljalo dvoumno | svetlobo, | ki pa seveda ni bilá več samó luč mrzlega reflektorja | A |
pristanišču, kjer so nekoč zdavnaj pred jutranjo | svetlobo | odpeljali prav takšni vozovi za živino, samó | A |
vročičnost pomešala začetek s koncem, temo in | svetlobo. | Telo je izgubilo svojo središčno točko, ni imelo | A |
že s svojo pričujočnostjo ustavil pojemajočo | svetlobo | v zenicah.Seveda so bili to naivni prebliski | A |
vendar se ne more strniti kakor nekoč v eno samo | svetlobo, | ki bi ga vsega zagrnila, kakor pokrije val štrleči | A |
nad njimi in jih poudarja s hladno stekleno | svetlobo, | posebno ker je koža njegovih lic peščeno siva | A |
govori ob njenem čelu. Na sebi pa ves čas čuti | svetlobo | luči s pobledelim senčnikom, medtem ko meša | A |
z jeklenim krikom dokončno sestrelil njegovo | svetlobo, | takó da sta se sedeča esesovca zdrznila in krepkeje | A |
njenem glasu tudi potem, ko je mrak potegnil | svetlobo | s strehe nasproti. O, seve, sem si mislil, marsikate | A |
Pravzaprav bolj ko prava megla medla zaprašenost nad | svetlobo | uličnih žarnic. Srečati jo zdaj, si misli. | A |
gostoto, so potovale po tleh sence z različno | svetlobo. | Bo padalo, Luciana? | A |
mesečina okužena, si je rekel in se zagledal v | svetlobo, | ki ga je obsijala skozi kamnito okno.Zdaj pa | A |
ustnice približale, jih je sprejela kakor modro | svetlobo | in šele zelo od daleč in samo v odmevu kakor | A |
se je parnik raztopil v soncu in pustil samo | svetlobo | ljudem za dediščino.Zavedel se je resničnega | A |
njuno samoto in ju obsevalo s sovražno in mrzlo | svetlobo. | Takšni so vsi trenutki, ko človek začuti zgoščeno | A |
kakor da nemo opazuje, kako zaton počasi odnaša | svetlobo, | a on je vedel, da ne vidi zatona, kakor ni snoči | A |
privalil gost dim. Okna so se pobarvala z rdečo | svetlobo. | Nato so popokala stekla. | A |
bilo oblito s svinčeno modro, težko, zamolklo | svetlobo, | ki pa je vse stvari približevala njegovim očem | A |
oblil dolino z nekakšno nenavadno zelenkasto | svetlobo. | Kovač se je oziral v nebo in okrog sebe, in zdelo | A |
ves prostor z nekakšno nevidno, samo občuteno | svetlobo. | Za vratom ji je sedelo kodrolaso dekletce dveh | A |
vzgibi, za črno sluz, ki se stresa v lobanji, za | svetlobo, | ki jo otiplješ, za dele telesa, ki ga z neznanskim | A |
močjo, o tem ni nobenega dvoma. Med silno sončno | svetlobo | in prostorom, od koder se dviga oblaček, so | A |
se potem med hišami razpre v jasno, vsakdanjo | svetlobo | prostornega trga, razpoke sredi zgnetenega mesta | A |
svetlobe v temo, in drugič, če iz teme stopimo v | svetlobo. | Ko se potem prepriča, da je podobno tudi z dušo | A |
prej? Čutil je to pokrajino in dihal je jasno | svetlobo | zdaj že modrega in čistega neba.Vsak trenutek | A |
neskončno dolg trenutek. On med vrati, z meščevo | svetlobo | za seboj, s temnim obrazom in dolgim bodalom | A |
C., posebni komisar.« Gledala sta jutranjo | svetlobo, | ki se je zdaj že razlezla po vseh kotih in obsvetlila | A |
Johan Ot je zamišljeno gledal prihajajočo | svetlobo. | - | A |
Jutranja svetloba. Skozi jutranjo | svetlobo | se Je sprehodil. Sonce je barvalo strehe hiš | A |
obzorja, od tistih hribov, oblitih s to modrikasto | svetlobo, | do sem, do njegovih oči, ves velik, jasen, prosojen | A |
vsem telesu. Neurje je zadušilo zadnjo dnevno | svetlobo | in le zgoraj, proti vrhu je še mogel razločiti | A |
odrešenik, gledal je veselo in svečano jutranjo | svetlobo, | . ki je vstajala na vzhodu, poslušal kosmatinčev | A |
naveličanimi koraki sprehajale skozi tisto bledikavo | svetlobo. | Nekaj sežnjev v nebo je segal motni sij, zgoraj | A |
srebrna Mesečeva luč že zlivala z zlato Sončevo | svetlobo, | se je v prvem jutranjem sijanju razblinila tudi | A |
kateri so se napotili, ki si s toploto pesmi in | svetlobo | oddaljene skrinje lajša strah in polni upanje | A |
podobnih, potopljenih v noč, osvetljenih z ognjeno | svetlobo, | tam se je iz nočne gmote obrazov nenadoma izoblikoval | A |
očitanja, romanje ni samo potovanje skozi kristalno | svetlobo, | je tudi pot skozi blato.Bolj ko človek hoče | A |
vame s svojimi valovi, Gospod, ogrinjaš se s | svetlobo | kakor s plaščem, razpenjaš nebo kakor šotor | A |
motnimi očmi. Zagotovo, prav zanesljivo pa Božjo | svetlobo | spozna in sreča, če vstopi v vojsko Ignacijevih | A |
umrla. Ampak ne samo z lasmi, pač pa tudi s | svetlobo | nebeško jo je pokrival, kakor sama pravi: Induit | A |
bila oblečena Agnes, bodo oblečeni izvoljeni: s | svetlobo | nebeško. Toda Sofronij se ni poboljšal, ko | A |
končno nasititi, on pa se ni zmenil za angelovo | svetlobo, | ampak se je devici približal in jo objel.V tem | A |
podobnih, potopljenih v noč, osvetljenih z ognjeno | svetlobo, | se je takrat izoblikoval en sam, boleče zamišljen | A |
zori, njene zalive, mehko prelivanje vode v | svetlobo | in nazaj, ta tega ne pozabi, tudi v landshutski | A |
pokril telo, ki bi poslal angela, da bi s silno | svetlobo | odvrnil njegov pogled in njegovo nenehno, nenasitno | A |
rokah meč, drugi ščit, na zemlji sta oblita s | svetlobo, | ki pada z nebes, z vso težo z nebes na zemljo | A |
. / . / stran 405 . / Kajti ob pogledu na | svetlobo | nad jezerom je natančno to in nič drugega videl | A |
Obstal je na jasi sredi gozda in počasi se je za | svetlobo | spustil po hribu, previdno je prestopal suhljad | A |
spremenilo. Na bolje se je obrnilo, v brljivo | svetlobo | in toploto moških teles.Zdaj je bila vse naokrog | A |
Zdaj zapreš oči in vidiš bledikavo jutranjo | svetlobo, | ki je prišla skozi okno.Ta svetloba je stična | A |
zmagoslavno sije zmečkan papir. Gneteš ga in potem v | svetlobo | privlečeš iz žepov od vina orumenelo cigareto | A |
na obronku, na drevesnem robu, med senco in | svetlobo. | Potem je nenadoma ukazal pripeljati konja, zajahal | A |
na obronku, na drevesnem robu, med senco in | svetlobo. | Potem je nenadoma ukazal pripeljati konja, zajahal | A |
in hoče nekaj reči. Naenkrat stopi v svit in | svetlobo | žarometov in naenkrat ima obraz z Angelčinimi | A |
stran 176 . / možgani dobro zaznali, to ostro | svetlobo, | ki je napolnila prostor.Planil je k meni in | A |
je le penzionist, obsijana sva z rumenkasto | svetlobo | kletnih luči.Spodaj so nova vrata, moj spremljevalec | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |