nova beseda iz Slovenije
Celjski naj bo v naših mislih. Razburite v osveti | srčno | kri.Vso strast ji dajte. | A |
govorite. Kako je meseno in kako duša gleda skozi | srčno | meso. NELA: Ti si tudi po svoje lep, Honza | A |
naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi namreč | srčno | smilita, ker prebivata na turški meji. | A |
slovo bi vam rad rekel, da naj bo tako lepo in | srčno, | kot je vaše petje, tudi vaše življenje ...Bodite | A |
gospodom Čurnom, preden nama je razodel svojo | srčno | skrivnost! EMILIJA Izreden, zanimiv človek | A |
si začela, vedno enako: Povej mi vse, moje | srčno | ljubo dete, saj veš, kako rada te imam ... | A |
si lahko odšla samo za zmeraj. Moje milo, | srčno | ljubo dete, jaz vem, koliko vsega se je zgrnilo | A |
bolj rad, če bi se to sploh dal, in Vas use | srčno | pozdravla Vaš ljubeči sin Tone. S kasete | A |
polnočen duh. DOLINAR: Jaz bi ga čuval; s svojo | srčno | krvjo bi ga rešil ... Ali nekdo stoji med mano | A |
šepetaje, kakor on: Dioniz, moj mali, moj | srčno | dragi!... Ne misli name, ne jokaj po meni, ne | A |
kakor svetnica usmiljeno ... VIDA: Zbogom, moj | srčno | dragi, najdražji!Kadar ti bo hudo po meni, bom | A |
jutro, je moje življenje! - Vstani, ti ubogi, | srčno | dragi!- Daj mu kozarec vina, trudnemu popotniku | A |
človek še govoril ni, noben človek še ne tako | srčno | in ljubo, odkar mi je moja mati umrla.‒ Moja | A |
Sám pravil nam je čestokrat, Kakó imá te | srčno | rad. »Mladí se vek življenja moj, Odkar porôčil | A |
pomlad, ti jarobujna doba, moj duh pozdravlja | srčno | tvoj prihod. Cvetice nežne vstajajo iz groba | A |
stoj! Obrnil name je oko, tako ljubo, tako | srčno | pozdravil gorki moj obraz, da njega lepim sem | A |
Haran odpove se časti, rodni svoj ostavi grad; | srčno | se upira strasti, svetnih ni mu mar naslad. | A |
ob očetovi strani. Njo, ki si jo ljubil tako | srčno, | zastira že črna zavesa tam doli, tam doli, kjer | A |
prešine up. Spočetka sem čutil nekako tesnobo, a | srčno | bil zmogel sem dušni razdvoj. Potrkal, k sorodniku | A |
družica bilà si moje žalosti. A sedaj, adijo le, | srčno | prosim te, saj dovolj že dolgo časa v srcu nosim | A |
pregoreč, nikar ne trudi se preveč! Ti si mi | srčno | zdravje vzel, še dušno zdravje sam imej! Obljubil | A |
ne usmti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo | srčno | bránit′ kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené | A |
srčnih znebiš se bolečin!” Na vójsko je šel, se | srčno | bojvál, časti ni, mir je tamkej iskál. In préd | A |
se!” zdihuje; “O káj ti je, o ljuba hči!”‒ jo | srčno | objemúje. “O mati, mati! preč je, preč! | A |
in jo prekrije. Ptica vzdrhti, strese | srčno | perut in poje vso noč. JAGODE Prsti | A |
stran 205 . / Sám ne bal bi se nesreče, | srčno | gledal ji v obràz, ali zreti njene toge | A |
oči. Ah, prelestna, ti veš, kako te ljubim | srčno, | kak brez tebe pusto mi življenje to!... | A |
nekdo: tam mati solzna je sedela, molila je | srčno, | srčno ... NA PERONU Kakor blisk drčijo vlaki | A |
tam mati solzna je sedela, molila je srčno, | srčno | ... NA PERONU Kakor blisk drčijo vlaki, kot | A |
za dnem... . /\ .. stran 73 . \/ Še meni pije | srčno | kri, zastruplja srečno mi mladost. Črvič požrešni | A |
zvezda srečnih dni! . / . / stran 5 . / MOJO | SRČNO | KRI ŠKROPITE Mojo srčno kri škropite po planinskih | A |
stran 5 . / MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE Mojo | srčno | kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor | A |
planinski raj! In to ti nič ni mar, da dragi | srčno | vdani ti kličejo: »Ostani, nikar od tod, nikar | A |
rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se | srčno | pase, v korenini mir mori. Sad, ki z naših del | A |
glasom bistri val mi pravi. Dam mu poročilo: » | Srčno | jih pozdravi!« Med borovjem temnim mlada breza | A |
brate moje in ki tvojo prst gnoji, daj nazaj jim | srčno | kri. Kaj bo polje ravno dalo? | A |
sveto zemljo. Vi, ki ste jih h klanju gnali, | srčno | kri njih prelivali, vam pravice vpije glas: | A |
»Ná, rožmarinček, fantič moj, ker ljubim te | srčno | ... « | A |
dala rada bi življenje, prelila zanj′ga svojo | srčno | kri. Oj, lipica, kjer v senci sva sedela, drug | A |
vinca rumení En glažek vinca rumení, to mene | srčno | veseli. Le pijmo ga, pijmo ga vsak en glaž, | A |
krajši čas. En glažek vinca rumení, to mene | srčno | veseli. Le pijmo ga, pijmo ga vsak po dva, da | A |
vesel′ga srca. En glažek vinca rumení, to mene | srčno | veseli. Le pijmo ga, pijmo ga vsak po tri, to | A |
korajžne stori. En glažek vinca rumení, to mene | srčno | veseli. Le pijmo ga, pijmo ga vsak po štir′ | A |
stran 74 . / En glažek vinca rumení, to mene | srčno | veseli. Le pijmo ga, pijmo ga vsak po pet, na | A |
žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me | srčno | veseli. Tam gori za hramom en trsek stoji, je | A |
črna zemlja krije jo, njo, ki sem ljubil jo | srčno. | Zdaj že počiva in trohni, za mé pa druge, druge | A |
glasom bistri val mi pravi. Dam mu poročilo: » | Srčno | jih pozdravi!« Padla je, padla slanica Padla | A |
ne vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo | srčno | branit′ kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené | A |
jemal. Njemu dala si desnico, poljubila ga | srčno. | Men′ pa dala si levico, pa še to tako hladno | A |
je opravičeval, da me toliko zadržuje, in me | srčno | prosil, naj mu, kadar najlaže utegnem, dovolim | A |
»Požrite! | Srčno! | Brž, brž!« | A |
jaz. Poljak je dal stetoskop na Mladenovo | srčno | stran in rekel, da ni v redu, Mladen pa je, | A |
mora prav gotovo imeti veselo mater, ker tako | srčno | hodi sam skozi noč. Potem pa se zavedel, da | A |
čudno, da me nekateri ljudje ne odbijajo samo | srčno, | temveč tudi telesno?In ta je takšen. | A |
nepojmljivo ugodje duha in telesa, tista čudna, | srčno | utrujena radost, ki ga je preplavila po vsakem | A |
se je nemara zazibal samo zato, da bi občutil | srčno | toplino, ki se je prelivala med njima. In sončna | A |
prevzela vselej, kadar je med ljudmi začutil pravo | srčno | toplino.»Stara idila. | A |
Nenehno čutimo objem njenih kmečko raskavih, a | srčno | dobrih in toplih rok, stiskamo se k njej in | A |
nobenega programa, nobene listine ni s svojo | srčno | krvjo podpisal. Preveč takih besed. | A |
spremstvu Lampretičevih sodelavcev. Je prej svojo | srčno | kri škropil, na čarovniškem stolu sedel in vsevprek | A |
pogrnjen je s plaščem, natopljenim z njegovo | srčno | krvjo, na prsi pa mu pritiska Djaur.Koleno mu | A |
smo vsi poznali. On je bil plemenit, imel je | srčno | kulturo.Tam ni bilo nobenega Bana, ki starcu | A |
ženska v zapor, ženska z mikrofonom, kamero, | srčno | kulturo in humanimi odnosi, da sem doumel, kako | A |
65 . / Korbinki se je res silno mudilo s to | srčno | zadevo.Odkar je bila slišala, da gleda Ivan | A |
bil razgovor o Uršini dediščini, končal pa s | srčno | zadevo Andrejevo, ki je prišla, nezaželena, | A |
pomeri rebra in tretjemu spodbije noge. Tako | srčno | je mlatil, da so kmalu vsi pete brusili; Boštjan | A |
Gospa jima ponudi sedež, rekoč: »Da sta mi | srčno | pozdravljena v moji hiši, ali precej zdaj moram | A |
Pišite mi! | Srčno | Vas pozdravlja Vaš Štefan« Pripisal je še naslov | A |
in potrpežljivo čakal, da čas zaceli njegovo | srčno | rano.A kmalu je seveda ugotovil, da je s Tomažem | A |
Tako pa tudi jaz končno razumem, da je to tvoje | srčno | darilo, ki je bilo vse, kar si mi lahko zapustila | A |
Vsa v solzah jo je prosila, naj spoštuje njeno | srčno | izbiro in ji pomaga prepričati očeta, naj sprejme | A |
Dj, je napisala s prstkom po zraku in se | srčno | zasmejala, kot da bi ji bilo nadvse všeč. Dj | A |
nestrpna in pa radovedna, radovedna,« si je | srčno | rekla.»Malo pa me je tudi strah,« je še zmeraj | A |
komije za davčne uradnike itd. Bierkopf je bil | srčno | zadovoljen z novim položajem, nikdar se ni nadejal | A |
Smatral ga je za prijatelja, ki ve za njegovo | srčno | zadevo.»Pridem, Vazko. | A |
kliknil na vseznanje: »Dobro došli, gospoda! | Srčno | pozdravljeni pod Konjplanino!« Odzvali so se | A |
krog svojih gostov. Večkrat se je potipal na | srčno | stran, kjer je imel v suknjiču spravljeno nabito | A |
možato prenašala svojo bol: umela sta veliko | srčno | rano zakriti z veselimi črtami na obrazu, zastreti | A |
na prazno mesto je začela všivati na levo, na | srčno | stran nekoliko razkoračenega mladeniča, ki drži | A |
stran 654 . / »Dobro, dobro,« je pohitel Vilar, | srčno | želeč, da bi se iznebil nadležnega človeka. | A |
svetle in dobre, kakor so bile one, ki jih je | srčno | ljubil na slovenski zemlji.Dolgo je gledal vanje | A |
Obžalujem, da je nisem mogel nastaniti v Vaši hiši, | srčno | mi je žal, da Vas ne morem posetiti in Vam ustno | A |
začutil sem prvikrat v življenju tisto neznosno | srčno | rano, o kateri so peli vsi meni tedaj znani | A |
nosogrejko in jo prižgala. Vselej se nas je | srčno | obveselila, posebno pa Ivanke in njenih dečkov | A |
odgovoril in nekako ljubo je zvenel njegov glas. | Srčno | je brskal z raskavo brezovo metlo. »Da so le | A |
sedemnajst najlepših črnih redkev ‒ s svojo | srčno | krvjo jih je bila vsejala, gojila in zredila | A |
da bo tako. Kdor me pozna, ve, da bi svojo | srčno | kri dal za pravopis. Toda so reči in razmere | A |
plačati. Tudi on je gojil v junaških svojih prsih | srčno | željo, da bi skoraj bil konec nadležnim pisarijam | A |
je hudobija ljudi velika na zemlji, je bil s | srčno | žalostjo prešunjen.A vendar se je v morju greha | A |
še nas boš tepel. To je ena reč, ki mi dela | srčno | bolečino in žalostno obličje.Ali zgodila se | A |
navdušenja. Rado je koprnel po boju, da bi sprostil | srčno | bolečino in žalost za Ljubinico okopal v krvi | A |
pridite, gospod Brest, v dnino.« »Ko bi utegnil, | srčno | rad!« »U,« se je čudil Smrekar; »pretrga | A |
začelo tako tolči, da je pritiskala roko na | srčno | stran.Le še nekaj korakov je bila od hiše. | A |
nasmehnila predse. Kako naj teti, ki jo ima sicer | srčno | rada, pove vse, kar se dogaja v njej?Vse, kar | A |
lahko segel pod roko? Teta in stric jo imata | srčno | rada, vendar vsega tega, kar pretresa Veroniko | A |
sta ji povedala! Za Tinetom, ki ga je imela | srčno | rada, skoraj tako, kakor da ji je sin, ki ga | A |
Francelj. »Sami čvrsti vojaki, kar nas je tukaj, | srčno | vdani Habsburžanom ...« »Le brij se norca | A |
Otroka sta slušala. Temnolasi Bojan se je | srčno | oklenil Gradnikovega palca, zlatolasa Metka | A |
nista mogli dalje, ker sta bili obedve okusili | srčno | bridkost. ”Kam, mati?“ je vprašala Hana. | A |
O svojem času so male vzplamteti tako gorko, | srčno | in boječe, da mi je zastala kri od srda in ljubosumnosti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |