nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Previdno in z ljubeznijo jo je sprejel v naročje, kakor bi bila živo bitje: jagnje, zajček ali svetla srnica. Starec ga je objel okrog ramen, ga pritisnil k sebi, zaprl oči in se rahlo zazibal, kakor bi ga tešil ali uspaval, pa se je nemara zazibal samo zato, da bi občutil srčno toplino, ki se je prelivala med njima. In sončna luč se je prav tako rahlo in toplo prelivala po njegovi pleši in trobenti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani