srčno (101-200)

si dolžan, bodi hvaležen, daj povrhu še svojo	srčno	ljubezen!Češčena si, Marija!“	A
je zašumelo in zavzdihnilo. ”Kaj te nismo	srčno	ljubili, kaj ti nismo toplo postlali?“ ”Nikar	A
bil pobožal vso domovino, razložil ji svojo	srčno	ljubezen.In kakor da se mu je v tistem trenotku	A
njenem; na očitni cesti ji je ponujal svojo	srčno	kri in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob	A
cesti, ki se kratkočasi na svojo resnično in	srčno	radost in ki živí vsaj večji del svojega dné	A
bliže k njej. ”Verjemite... dal bi bil svojo	srčno	kri, da bi se to ne bilo zgodilo... četudi...Razpolagajt	A
razsodil. Zdi se ji namreč, da mi napravi	srčno	veselje in da mi dokaže svojo ljubezen, če posluša	A
stran 346 . / Gnojil sem to njivo s svojo	srčno	krvjó: plevel jo krije, osat in kopriva	A
slišal svetnik take besede, pa jih je poslušal s	srčno	vdanostjo; niti zavzdihnil ni, temveč molil	A
jim je bilo usojeno ob rojstvu, da prelijejo	srčno	kri v boju z neizmernim in nevidnim sovražnikom	A
skritega v kamrici, tako zamaknjenega v svojo	srčno	bolehavost, kakor si bil ...Nič te nikar ne bodi	A
neugasljiv, neizbrisljiv spomin na neizmerno	srčno	bolest, na trpljenje in bolečino brez primere	A
bila lepa povest, ki sva jo napisala z mlado	srčno	krvjo, ne s to črno tinto?Najina povest je vredna	A
Z glave Breda pečo vzame, vanjo	srčno	kri zajame: Tole materi nesite,	A
Sedemkrat sedem jih je dal: smolo in jazbečje sadlo,	srčno	zelje, spalko in pelin in vse tiste, ki so jih	A
pod Prapetnim. Rahlo je pokašljeval, imel je	srčno	hibo.Vedel je, da bo umrl nenadoma.	A
moža iz bolne zasanjanosti. Zgrabil se je za	srčno	stran, potem pa je krčevito sklenil roke.Globok	A
in ga ni videla več, se je ihteč prijela za	srčno	stran in se zgrudila z bolnim srcem na hišni	A
zadnji uri, amen!« Stara mama je molila tako	srčno	in tako na glas, ko da bi bili tam zadaj za	A
»Saj me bo zamedlo!« sem se zbal zase.	Srčno	sem upal, da se bo vsaj Rajmund prebil do ljudi	A
je bilo tudi s čolnom. Želela sva si ga tako	srčno,	hkrati pa so se z njim začele same velike težave	A
NA STORŽIČ V hribe sem že kot dijak zahajal	srčno	rad.Tako sem s sošolcem najprej zlezel na Blegoš	A
maja 1889. Večna luč naj jim sveti,	srčno	ste nas vi ljubili, dobra mati bili	A
soproga tvojega Francesca Pescara, ki je nekdaj s	srčno	svojo krvjo rosil bojno polje tožne Pavije!	A
naboru!« »V ta greh ne vérujem,« odgovorim	srčno.	»Pri vas tega ne štejejo v greh?«	A
»Pri nas pa je prepovedano!«	Srčno	odide po peščenem potu.Že sem menil, da me zapusti	A
božjim?« »Znano mi je,« odgovori zatoženec	srčno,	»toda dotični dekreti nadškofa Jakoba so krivični	A
Azrael, to je tvoje delo! Zatorej odgovorim	srčno:	»Sem!« »Ali ti je znan pomoček, da se razkropé	A
Toda opazil ni ničesar.	Srčno	je nadaljeval: »Dobrotni ogovor, s katerim me	A
obraz, da bi Bog blagoslovil ravnokar rojeno	srčno	zvezo.Božjega blagoslova pa ni bilo!	A
kastroli moje matere!« Tu se je France prav	srčno	zasmejal.Potem pa je dostavil: »Glej, vino se	A
vse svoje moči! In kakor je Tarkvinij nekdaj	srčno	svojo kri, to je rodnega svojega sina, daroval	A
kaplja rdeče krvi. - »To cvetje branim s svojo	srčno	krvjo,« vzkliknil je ponosno, »in vas vse, plemeniti	A
na svetu in pred Bogom, sem pač demokrat!«	Srčno	in brez bojazni se je upal pogledati ji v srpo	A
pomirjen in zdaj se je že čutil junaka, ki je	srčno	zmagal v slavnem boju!‒	A
predobro srce in za svoje otroke bi bila prelila	srčno	kri.Toda v hiši ni veljala mnogo, in Ernest	A
žensk je na izbiranje, svetlost!« odgovoril sem	srčno,	»ali z ženitvijo se stori usoden korak, in človek	A
Na širokem dvorišču je stalo nekaj vozov.	Srčno	sta šli skozi široka vrata.Tam pri hlevu je	A
osupnjeni. Kontesa Serafina izpregovorila je	srčno:	»Hoteli sva pogledati to kapelico!«	A
zimi kakor jež v svoji jami. Jaz in mama pa te	srčno	želiva pod svojo streho in komaj pričakujeva	A
je zadela huda nesreča, njega, ki je s svojo	srčno	krvjo rosil zemljo okrog sebe.Skoro prinese	A
zame veliko vredna takrat in zatorej sem ji	srčno	dejal: mKaj praviš, Polonica, kaj, če bi bila	A
ravno nedelja!l Tako sem ji odgovoril moško in	srčno.	Brez odloga se spoprimeva.	A
radi stepo. Sicer pa so bili tudi že tačas	srčno	dobri in gostoljubni ljudje. In dobro se jim	A
predovzetno srce ... Napisal jo je s svojo gorko	srčno	krvjo. 6. Iz Francetove ljubezni je Marija	A
udero, milo se zjoka; vendar jo potolaži in ji	srčno	reče: »Ljuba moja žena!	A
Medtem ko Avguštin, ves v pobožnost utopljen,	srčno	moli in Boga hvali, prideta dva tuja gospoda	A
gre v cerkev, bilo je ura 4 popoldne, in tako	srčno	in zamišljeno moli, da ne opazi duhovnov, kateri	A
življenja, meni ni več živeti.« Janez Svetin	srčno	stopi k žalostnemu gospodu in reče: »Gospod	A
trdnega storilo, da je hudo ječo voljno trpel in	srčno	pričakoval svoje obsodbe.	A
strm breg je bil tam. Nikdar ni general tako	srčno	in s tako gorečnostjo molil kakor takrat, ko	A
poslušala je nekaj trenutkov brez sape, a potem	srčno	stopila naprej. Dospela je tako pod vrh tja	A
tudi tako odgovorite in, čeravno bi mi bilo	srčno	žal, ko bi se moje znanje z vami precej z začetkom	A
dajalo in kar bi bil kak prekupčevalni žid s	srčno	poželjivostjo ogledoval. Najhudobnejša kritikarica	A
Nobenemu svojih prijateljev ne bi bil tako	srčno	podal roke kakor njemu. Ali povedati mu tega	A
je zaljubil v krasni obrazek njen in v njeno	srčno	dobroto. In katera sedemnajstletna deklica bi	A
preverjen, da je čisto nemogoče, da bi se to tako	srčno	in tesno vdano mu žensko srce kdaj moglo od	A
privoščila je namišljeno srečo prijateljici prav	srčno.	Manica pa je sreče v tem hipu prav malo čutila	A
obrnjen k mladi Lini, govori dalje: »Sicer pak se	srčno	zahvaljujem gospicama za njun prijazni trud	A
sestrsko sočutje, prijateljstvo, in veselilo ga je	srčno,	saj je zavest, da nas kdo rad ima, tako prijeten	A
gospica Lina! Gre k oknu in ona se mu smeje tako	srčno	in ljubo od zdolaj z vrta do okna gor! »Kje	A
jih vidi ovenčane na zlatih stoléh sedeče, in	srčno	se je jezil, če so se mu sanje pokazile.Narodne	A
nadomestiti. Kdor bi bil videl tega moža, ki je	srčno	šel med gole meče in špičastim sulicam naproti	A
je bil že davno namenjen. Čas, ki nekatero	srčno	rano zaceli, utolažil je tudi njeno žalost,	A
ravno polena v peči pripravljala, pomolil roko,	srčno	rekoč: »Dober dan, mati!« Spoznala ga je takoj	A
Stari vrtnar se približa in reče ponižno in manj	srčno:	»Dobro jutro, grofica.Ali ukažete, da presadim	A
vsaki dijaški zabavi; kako si se prebrisano in	srčno	ogibal nadležnih Manihejcev in kako predrzno	A
gibala se bo brez opasnosti v zračnih višavah in	srčno	napadala tuje nasilnike; zakaj branila bo po	A
ubožca hromaka, kateremu sem pol boječe, pol	srčno	prinesel materin dar na domači prag! To je bila	A
Senožetih, obiščem srečno dvojico na njunem domu.	Srčno,	iskreno smo si segli v roke, in še »za jedan	A
obstoji in trop vaščanov ga obstopi. Žena	srčno	zahteva za ubito šipo dva groša.Bohinjec je	A
tedaj teti prebojazljiv; ko sem prišel v bolj	srčno	dobo, je pa umrla. Kar začujem iz srečne, speče	A
jezi ugonobil moj slavospev. Erjavec se je	srčno	smejal in odgovoril: »Prav zaradi tvojega slavospev	A
tovariš in prijatelj, je prvi spoznal Mirkovo	srčno	borbo in spregovori takole: »V imenu	A
njen lastni ženin in mož sam, nad njeno pravo,	srčno	ljubeznijo! Kakor da bi ji gad zasadil	A
iskreno molila, rodil se je nov up in nova nada.	Srčno	hrepenenje po Mirku se ji je vzbujalo z novo	A
trepet tvojega očesa ... Sanje se vprežejo v	srčno	mišico.Tako tipava okoli za okli in bambusi	A
glavnih posebnosti gospoda Mirodolskega bilo je	srčno	veselje do narave, do vsega, kar rase in se	A
družica moja, ako čuješ moje besede, hvala ti,	srčno	hvala!Moj mir si bila ti, moja tolažba, moja	A
misli tako. Posebno veselje mi je bilo, pravo	srčno	veselje, ko mi je pravil, da je sedaj med našo	A
da vas zopet vidim in takega vidim; bodite mi	srčno	pozdravljeni!« in gospod Mirodolski mu stisne	A
jemljem od vas in bi se vam rada, tako rada,	srčno	zahvalila!« »Slovo jemlješ?« vzklikne	A
bila in ravno taka, ravno tako lepo, ljubo,	srčno	dete, kakor si ti, Rosanka moja!« »Govoril	A
ko so ji solze nekoliko polajšale in ohladile	srčno	bolečino, naglo vstane, obriše z belo ruto oči	A
zvestejšega srca, nikdar ženske, ki bi te tako	srčno	ljubila, kakor te ljubi tvoja Metka!« Med takimi	A
držim na smeh, zasmeje se tudi ona, objame me in	srčno	me poljubi.Vstaneva, posloviva se od prijazne	A
vse je mogoče; poskusimo! Zaupanja poln grem	srčno	naravnost proti hiši.Pred hišo v lipovi senci	A
tako daleč pripravi, da se ji malo nasmehnem.	Srčno	hvalo, dragi moj, edini moj prijatelj na svetu	A
spominjal, da si živel kdaj. Eno samo krepko,	srčno	stopinjo ‒ in vsega je konec!A vendar, kaj se	A
slovesa ne bom jemal od tebe! Sprejmi mojo zadnjo	srčno	zahvalo za svojo prijaznost, katere sem se tako	A
Noben vrstnik ga ni premagal.	Srčno	je korakal na boj, če je imel nasprotnik tudi	A
udarijo sovražniki na naše. Naskakovali so	srčno	in neutrudno; cesarski so jeli omahovati in	A
pomeni naša skupščina, to glasno govorjenje, to	srčno	nazdravljanje. Plašljive in sramežljive so tako	A
gor v hladno Fužino ali Lič in se izprehajal s	srčno	radostjo po bližnjih gozdih in košenicah. Sčasoma	A
človeka ne živali. V zaupanju v Boga je korakal	srčno	dalje in zmerom dalje.Prehodil je še razne druge	A
si želim, obenem pa sramežljiva in boječa.«	Srčno	stopi k nji, jo prime za roko in ji veli: »Pojdi	A
komunist zelo izobražen in human človek z veliko	srčno	kulturo.Pred vojno je sedel nekaj let v Sremski	A
Gregor je na to odgovoril: »Nevarno je včasih s	srčno	kulturo, humanizem je za mirne čase, ne pa za	A
prebiti in se z vami pogovoriti. In jaz sem	srčno	koprnela po trenotku, ko bi mogla biti sama	A
vitez Kozobradec.’ Tudi grof Lamberg se je	srčno	smejal, ko je izvedel resnico.Matija pa je temu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani