prst (2.476)

ni obrobljeno s cekini! Ali pa drugi nauk:	Prst	božji je potipal Celje tam, kjer ga najbolj	A
cédelc ven zvleče, z roko mahne, kakor da bi se v	prst	zbodel, ga stisne in sesa; pogleda cédelc in	A
pa je? Kaj delate, Nela? NELA (mu položi	prst	na usta): Psssst. Luna me nosi. HONZA: Če	A
in se obrne. Barbara dvigne glavo in da	prst	na usta. Dragolič je zaspal.	A
ampak, da se mi je to sanjalo. Človeku ponudiš	prst,	on pa hoče in roko. JOŽEF pomirljivo	A
pokličem očeta? Pokaže na žganjarno in dene	prst	na usta. FERJAN Tak pokliči ga, da se vsaj	A
no, ni taka reč ‒ tvoji dolgovi. URH dene	prst	na čelo: Tudi dolgove kupim. SIRK Na Ferjanovem	A
vodnjaku. FERJAN Lenčka! LENČKA dene	prst	na usta. FERJAN šepeta: Kaj je bilo?	A
postavljati, bi drugim očital! KOMAR dene	prst	na usta: Ali ne slišite korakov?Ali jih ne	A
zagovoril in kamna ne boš izpremenil v sočno	prst	...Videl sem jih spotoma: šli so k litanijam,	A
ki ti zasanja brž o reverencah; čez advokatov	prst,	ki se domisli na svoje športelne; čez ustnice	A
Nikoli več ne glejte v svobodo!	Prst	uboga, vrni se v zemljo nazaj!Ustavite se, žile	A
Predvčerajšnjim še čil in čvrst, Sedaj ga krije črna	prst.	Tvoj mož bil sicer že je star, Že star, a dober	A
boljših se rodi. Umre Adamov sin, zagrebejo ga v	prst.	Pogreba žal spomin zatre slovesen krst.	A
kam stopate v dolino, kam?« »Rahljajo v gori	prst	za trsje, v dolino grem po vina v hram!« »Kaj	A
starca prost. Opravijo pogrebne se molitve, in	prst	bo naša postelj, črv naš gost. Pa bodi spomenik	A
mene pusti zméram, pet ′mam boljših na vsak	prst.	” “Vé Kranjice ste košate, so prijazne Štajerke	A
odpró se vrata, ven pevec prihiti: “Zakaj v	prst	posvečeno ste me zagrebli vi? Ker sem se sám	A
vse moje lepe sanje razpale so že davno v	prst	in prah; vse, kar sem ti govoril, vse zlagano	A
prstov trs, v prsno brst kot strast iz prsti v	prst.	47 ZID	A
vrh . /\ .. stran 18 . \/ Rodica rdeča, Črna	prst	ognjevita, plazilci srečni. Rodica	A
pav. Vanj en starejši stric togotno uperja	prst.	Ura je pol devetih.	A
sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice! To	prst	pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj,	A
prah, po tratah se vsejal in jarkih, zaril se v	prst,	zavil se v mah. Tam sončne matere rojênci bledé	A
nadsončnih kraljev kralj se zemlji nasmehlja in	prst	njegov iz daljnih dalj jo dvigne do neba. Na	A
pridnih rok! Ti migni ‒ blisku žar se upihne, le	prst	zavzdigni ‒ grom potihne, le vêli ‒ bič se razdrobi	A
tvojo, hrabri Samo! črno bi pokleknil jamo,	prst	poljubil, ki pod njó hrabro ti leži teló. Tam	A
grobe svoje, daj nazaj mi brate moje in ki tvojo	prst	gnoji, daj nazaj jim srčno kri. Kaj bo polje	A
družbo nedolžno ne smem.« »Na usta, o ljubica,	prst!	Naj pride, če mora, le krst; saj tudi ljubezni	A
slame, se odpravljamo, v troje. Roža črna,	prst	neba in edina duša najina. Igla, zataknjena	A
KOMPENZACIJA Kot hrana za drevje je voda in	prst,	si zame samota mi hrana za brst. Kot vodo in	A
si zame samota mi hrana za brst. Kot vodo in	prst	jemlje drevju bršljan, trpljenju si hrana samoten	A
stran 56 . / za drevje pusti naj vso vodo in	prst,	naj moja samota ga hrani v brst. Brsti naj bršljan	A
bršljan, drevesa rasto, jaz pa bom drevju za	prst	in vodo. Trpljenje pa naj si vzame slovo!	A
Besedje o svetlobi drami veke. Se božji	prst	po licu mi sprehodi. Preraščena so pota in obleke	A
obeti. Ga vsota srečnih ur zapelje tja, kjer	prst	noben mu nemo ne zažuga. A čaka ga na spolzkem	A
Izbožam se do živih korenin v naročju, ki je	prst	in črn brin. V naročju, ki je prst in črn brin	A
brin. . / . / stran 113 . / V naročju, ki je	prst	in črn brin, bom grčav dlan lesen okrog ponujal	A
pelod sipaš 60 Ženska 62 Pripovedoval si mi 63	Prst	sem, razsuta 65 Sredi nekega zadnjega smisla	A
postala njegovo središče. . / . / stran 65 . /	Prst	sem, razsuta Prst sem, razsuta v odsotnost	A
. / . / stran 65 . / Prst sem, razsuta	Prst	sem, razsuta v odsotnost namišljenega, neomejena	A
neujetost, kjer te ne poznajo, ponikni v kamen,	prst	in prah, kajti ‒Zemlja cveti z gostoljubjem	A
zaživel v vsakdanjem svetu, me je kljukasti	prst	motil; recimo, ko me je draga oseba prijela	A
so imeli cokle zavite v vrečevino, ker se je	prst	udirala.Rjavkasti pljuski iz čebra so jim zdaj	A
pokonci in si vtikajo, ko odtavajo na stranišče,	prst	v danko, da ne bi onečejali poda. Razumljivo	A
nasmehnil, a se ni mogel. Javorka je položila	prst	na usta in počasi zaprla vrata.Nato je stopila	A
Postal je brezvesten preklinjevalec.	Prst	božji visi nad njim.« Žef pa je pil	A
in ga redi, a ti - « je dvignil svoj okrogli	prst,	toda stavka ni končal, ker se je veža pomračila	A
roke kvišku in planil k njemu. Položil si je	prst	na usta, pokazal kuhinjska vrata in proseče	A
Pismonoša je pri vsakem kuku z desnico potresel	prst	na levici in glasno štel: »Ena, dve	A
občine; kajti človeštvo je tako: če mu ponudiš	prst,	zgrabi celo roko - saj je v njihovo dobro in	A
krilila nad kalnimi valovi, in si nato položil	prst	na usta. »Prismoda, prav na pihalnik	A
zasoplem obrazu. Toda Venček si je položil	prst	na usta in pokazal s puško proti pologu:	A
njegovega skrivnostnega vedenja. Tedaj je položil	prst	na usta in zamolklo rekel: - Tiho bodita	A
steklenico žganja, se zravnal, iztegnil koščeni	prst	in kakor z nožem ostro zarezal: - Izpijte	A
Sam veš, kako je pisano. - Dvignil je	prst	in pridigarsko začel:- Kar je cesarjevega -	A
do besede. Še bolj se je zravnal in iztegnil	prst.	-Apage!... -	A
kukala izpod dedove postelje. Mama si je položila	prst	na usta, bratec jo je razumel in ubogal: nepremično	A
kakor vkovan in se zamislil. Nato si je postavil	prst	na čelo, se nasmehnil, udaril s kopitom puške	A
Najlepša čednost je sonce!« veselo reče in dvigne	prst	proti nebu, nato pa naglo in junaško odkoraka	A
»Saj,« je dvignil Martin	prst,	»pa smo spet skupaj. Ali mar Boga niso zaprli	A
in nato zmajala z glavo. Župnik je dvignil	prst	in zarohnel: ‘Če je pa tako, potem poberi svoje	A
znebila. »Pohiti!« je ponovil Matic in dvignil	prst,	da bi si zabičal ta ukaz.Nato se je takoj zasukal	A
premisleku. »Na Lazna!« je ponovil Matic in dvignil	prst,	da bi si zapomnil ta ukaz. »Saj greš	A
ovinku,« je zadovoljno ponovil Matic in dvignil	prst.	»Tako, zdaj pa lahko v miru greš!« je	A
»Tudi ponoči!« je ponovil Matic in dvignil	prst,	da bi si dobro zapomnil ta ukaz. In	A
Loputniku, da te ostrže!« je ponovil Matic, dvignil	prst	in se takoj odpravil k Loputniku, ki je bil	A
mizi. Matic se je stresel, a je takoj dvignil	prst	in kakor prestrašen otrok trepetaje ponovil	A
ne ...« je ponovil Matic, zamežikal in dvignil	prst.	»Če se je boš le dotaknil, te bodo karabin	A
zavrtel na kosu mila, že si je spet pritisnil	prst	na čelo, hitro pograbil čevljarski nož, skočil	A
Očka Orel karajoče pogleda ženo in si položi	prst	na usta: »Pssst ...«	A
...« Očka Orel jo globoko pogleda in dvigne	prst;	reče toplo, dobrohotno karajoče: »Ana	A
in se brezupno ozira, kakor bi gledal, če je	prst	naperjen v drugega, toda dva vojaka takoj stopita	A
Tantadruj, ne bom!« se je spet zgrozil in vzdignil	prst.	»Tudi tista ni bila prava.	A
zdaj je zima in ni modrasov!« Vzdignil je	prst	in strogo nadaljeval, kakor bi mu zabijal besedo	A
pod Trohovkino skalo. Potem se zgane, oslini	prst	in s slino pomaže gnojno peto, v kateri mu je	A
»Kako?« vpraša z očmi. Čar položi samo	prst	na usta.Trohovka pa spet prikima z očmi, ker	A
Uskočila sva, ker si je Zanut včeraj odžagal	prst.	« »Seveda, seveda,« je samozavestno prikim	A
naravnost v sredo prsi, ko gledaš, ko iščeš, zdaj se	prst	narahlo dotika petelina, samo majčken pritisk	A
rose, nič hladu, samo bleščavo in vročo, sparno	prst	na poljih, ki so se svetlikala na ozadju novega	A
nekakšne slamnate dolge lase, hkrati pa je začutil	prst	na ustnah.Pssst, je siknilo.	A
bogsigavedi kak beg ali kaj, ki je imel na vsak	prst	pet žena.Drugi goljuf in tat.	A
glavama v zemljo, v tla, vohajoč pomladansko	prst,	poslušajoč premikanje korenin v zemlji, dvigovali	A
dobravskem dvorišču. Katarina si z ustnicami navlaži	prst	in začne počasi na okensko steklo risati njega	A
Ko pav pogleda k oknom, Katarina naglo umakne	prst,	rada bi se vsa umaknila od okna, ne bi hotela	A
da si je zaradi njega skoraj zlomila mezinec,	prst	na nogi, tale, butnila je v neko korenino.	A
je zanimalo, kateri je bil kosmat in kateri	prst	si je Amalija skoraj zlomila.Srce ji je razbijalo	A
povsod na dolgi poti bo prežal na vas. Prvi	prst	je razuzdan pogled, drugi je lažni dotik, to	A
to brezumje, ki jih pelje tja, kjer je peti	prst,	peti prst je smrdljivi greh razvrata. Pridigar	A
brezumje, ki jih pelje tja, kjer je peti prst, peti	prst	je smrdljivi greh razvrata. Pridigar je vrgel	A
od tam prihaja silno ječanje. Amalija položi	prst	na usta, posluša, previdno stopi k potovalnemu	A
samostanski knjižnici, pet prstov pohote. Prvi	prst	je razuzdan pogled, drugi je lažni dotik kače	A
človek, ki približa ustne žareči peči, peti	prst	je smrdljivi greh razvrata.Smrdljivi greh razvrata	A
je vlegla, z jezuitarjem, videla je karajoči	prst	na kipu svetega Ignacija, tistega, ki mu sredi	A
sredi prsi cveti veliko srce, srce Jezusovo,	prst	je bil uperjen vanjo, v to noč njene spozabe	A
na mavrico ne smeš pokazati s prstom, ker ti	prst	odpade.Zdaj manjka samo še kukavica, kolikorkrat	A
svetničino pest v usta in poskušal odgrizniti njen	prst	najprej s sekalci, potem pa s kočniki; od rok	A
krajih, iz katerih prihajate, rekli ste božji	prst,	nekaj takega ste rekli... ne, nič ni treba pojasnjevati	A
ga odklonila.... ali mislite, da ni bil božji	prst,	ki je pokazal nanje, da ni bil Sveti Duh, ki	A
spod njenih korakov, pot je suha, a spodaj je	prst	vlažna, črvi počasi lezejo skoznjo in jo rahljajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani