morju (16.046)

izgini še to noč. S pisano ladjo se odpelješ po	morju,	v zamorski deželi pozidaš si grad, obdaš se	A
O daj mi jo! Kadar se bo moje srce v	morju	žalosti potopilo, tisti krat bo ta podveza in	A
mehkimi cipresami, skozi topel zrak navzdol k	morju.	Zlagoma, mirno čez Kras nad morje.	A
žlebove. MILKA: Nad reko, ki se počasi vijuga k	morju,	nad ožganimi travniki in dišečimi bori.	A
Tu je pa pobočje, nalahno nagnjeno navzdol k	morju	in po njem drsi življenje v pozabo.Tudi neka	A
šepetom. ONA: Odmikam se v najsvetleje svetlem	morju,	voda se biserno preliva pod prsti, glavo lahko	A
prosilo je pred durmi njenega srca: ”On po	morju	hodi, tebe išče, tebe išče in se bridko joka	A
sedi na zofi, oči uprte kvišku: Stal je ob	morju	paradiž, ustvarjen za njeno ljubezen ... stokratno	A
domačo zemljo. Čez tri tedne sem gledal proti	morju	... zahotelo se mi je čez morje ... dom mi je bil	A
resnici - solzé, bodite živi zublji! Ker v	morju	svojem jih ne potopite, obsodim na grmado krivoverke	A
v Ameriko. Amerikanec. Po železnici in po	morju.	Nič lažjega, nego to. Torbarček.	A
) Pripovedoval sem gospodični o viharju na	morju.	Ona ljubi mir, moje pripovedovanje jo je razburilo	A
Videl sem eno v Trstu. Zimovka. In če bo na	morju	vihar...Vsi se boste potopili.	A
se, motiš, že davno oni tam v črnem plavajo	morju.	Ob pisano ladijo pljuskajo tam, a nad njimi	A
pretaka, a večni Himalaja ju deli in šele v	morju	drugo drug namaka, v nji on in ona v njem se	A
V naravo poglej! Sonce gorí, ah, in v	morju	strasti cela narava trepeče; od mej, šum in	A
ob vaseh in mestih na valovih teh. Tam na	morju	plava barka pisana, jambori visoki, jadra od	A
JAGODE Prsti z zemljo govorijo, oči po	morju	hodijo, dlan se odpira in zapira, rahlja	A
trhlenimi. Še zdaj ob istem bregu hodim in v	morju	si hladim obraz, sle po ljubezni nisem potešila	A
hitreje strela pod oblaki kakor jaše Omar proti	morju.	Kadar morje pred seboj zagleda mladi Omar	A
... Kaj blišči se tam na	morju?	Bela jadra se bliščé.	A
daljava, kot bela tica ladija po temnem	morju	plava; na krovu pa mlad mož stojí, mehkó	A
zahoda, od nebá je senca se spustila, po	morju	sem je plavala, čez krov se je nagnila.	A
daljava, kot bela tica ladija po temnem	morju	plava; na krovu pa mlad mož stojí, mehkó	A
/ stran 21 . / LADJA Oj, kako na sinjem	morju	jadra se leskečejo, oj, kako nemirni vali okrog	A
reka je temnela, brez šumenja, brez glasu k	morju	je hitela. Sonce svetlo ni nikdar osvetlilo	A
reka je temnela, brez šumenja, brez glasu k	morju	je hitela. Sonce svetlo ni nikdar osvetlilo	A
lune ožgana. Vitka deklica s sanjami plove po	morju	belega zla. In hrepeni po tišini.	A
polžu 8 Škržat in rega 9 Želodek 11 Svatba na	morju	12 Muren 14 Deklica s punčko 15 Dva dečka 17	A
Vrabec 19 Burja 22 Breza 24 Pojdem daleč, daleč k	morju	25 V čolnu 27 V tesni kletki ... 28 Ribiška 30	A
Ribičeva pesem 32 Jesenska pesem 34 Pogreb na	morju	35 V tujini 37 Svidenje 38 Sirotek 39 Ob morju	A
/ . / stran 4 . / Svidenje 38 Sirotek 39 Ob	morju	... 43 Pa moj otec ... 44 Lastovica 46 Huda ura	A
glavico odkrito. . / . / stran 12 . / Svatba na	morju	Bel galeb in galebica zgodaj zjutraj sta se	A
/ . / stran 25 . / Pojdem daleč, daleč k	morju	Pojdem daleč, daleč k morju, da bom videl beli	A
daleč, daleč k morju Pojdem daleč, daleč k	morju,	da bom videl beli prod, kjer je lepa Vida prala	A
Vido je na špansko odpeljal. Kdo pa pojde k	morju	z mano?‒	A
pojde še potoček, ki po strugi bo hitel, cesto k	morju	mi bo kazal, v kratek čas mi žuborel. V čolnu	A
morje preleti. . / . / stran 35 . / Pogreb na	morju	Na morju ladjica se ziblje in vetrček se v	A
. / . / stran 35 . / Pogreb na morju Na	morju	ladjica se ziblje in vetrček se v jadra upira	A
dan na dan ‒ zaman ... . / . / stran 43 . / Ob	morju	... Ob morju, ob šumečem morju, otožna deklica	A
Ob morju ... Ob	morju,	ob šumečem morju, otožna deklica stoji, na bregu	A
Ob morju ... Ob morju, ob šumečem	morju,	otožna deklica stoji, na bregu nudijo se cvetke	A
stran 54 . \/ Modro in črno Po modrem	morju,	po belih valih črna žalost prihaja. Na bregu	A
mladi mornar, sedi tesno kraj mene! Reci	morju,	svojemu morju, naj črno žalost prežene. Sivo	A
sedi tesno kraj mene! Reci morju, svojemu	morju,	naj črno žalost prežene. Sivo in rjavo Jesen	A
solze za vzdihljáje vrača ter hladi kipeče želje	morju.	‒	A
srdito in bridko junak govori: »Star ribič ob	morju	je biser imel, še v kroni kraljevi enak ni žarel	A
perescu enako od tal ga pobere, nevihti enako po	morju	z njim dere, pogrézne z njim v brezno se drznih	A
mrliški pajčolan. O, ti nisi labod na rdečem	morju,	žena si; kje si, da se naslonim v tvoje naročje	A
veseli njih koraki. Naše sanje so beli oblaki na	morju	azura. Edino, kar je še lepega na svetu, je	A
zraku perspektive ni več. Jesenski vihar na	morju,	skozi ničišče v rdeči kaos. Kozmično doživetje	A
vse je ekstaza!) ‒ vse tone v žgočem, rdečem	morju;	sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi	A
strašnem smo se pomenkovali. Kako mora biti na	morju,	kadar tonejo brodovi, in kako so strašni in	A
............................. 15 Barčica po	morju	plava .....................................	A
ne pozna. . / . / stran 17 . / Barčica po	morju	plava Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo	A
17 . / Barčica po morju plava Barčica po	morju	plava, drevesa se priklanjajo. O, le naprej	A
naprej, dokler je še vetra kej. Barčica po	morju	plava, jadra se razpenjajo. O, le naprej, o	A
bodi zdrava Nezvesta, bodi zdrava, čolnič po	morju	plava, na barko kliče strel. Le jadra spet napnimo	A
mornarji dobro vemo, dekletom kaj, kdo ve? Po	morju	barka plava, nezvesta, bodi zdrava, sto tebi	A
Zato pa ... Ob	morju	sem špancirala, sem videla, kako mi rib′ce plavajo	A
tebi drsim Po tebi drsim kakor jadrnica po	morju	in kakor v snu zvezde jadram, kjer ni časa.	A
imel otrok, bi me danes že nesla Soča proti	morju!	Uh!«	A
brez krme in jader, igrača valov in vetrov na	morju	mladega življenja.Tiščali so ga v šole in v	A
Reč je tale, sosed: Vi ste bil dolgo tam ob	morju.	Trst poznate, ljudi po Trstu...«	A
nižini na vzhodu in severu, ter po Jadranskem	morju	na jugozahodu in Padski nižini na zahodu. Na	A
Sredozemljem je zato Rim raje vzpostavil po	morju.	Tako je slovensko ozemlje, sedaj omejeno na gorate	A
76 Glavni tok križarskih pohodov je šel po	morju	in po dolini Donave ter skozi Madžarsko.Le prvi	A
Tudi dvanajst so dolgi.« »A ne v Jadranskem	morju.	« »Zakaj ne v Jadranskem morju?«	A
v Jadranskem morju.« »Zakaj ne v Jadranskem	morju?	«To je pojoč Ginov glas zadaj.	A
aztreščila za očmi ko bela granata. Potem ves utone v	morju	premoga.Vagoni pa stečejo in kolesa hitro začnejo	A
Kakor po letalskem napadu popoldan. Ob	morju	pa so vzdolž skladišča skladanice jeklenih plošč	A
vodo in se je rdeča kopalna obleka razširila na	morju	kakor zvon, spodaj pa so zažarele do kolen dolge	A
mora biti slabo ljudem na ladji ob razburkanem	morju.	In trideset učencev strmi vanj.	A
oči vodoravno z morjem. Nekje daleč na odprtem	morju	pa se gladina grozeče razkuštra, valovi se stegujejo	A
V Prosti luki je sameval Heluann, nizko ob	morju	je iz njegovega boka enakomerno štropotala voda	A
parnik, ki je narisan vrh strani, po Rdečem	morju.	»Parnik ne utone,« je spet rekel.	A
predstavljala življenje v mestu; spati nekje ob	morju,	poslušati vodo, ki žužnja pod oknom.Zdelo se	A
bilo zaradi morja brez mej, ko da potuje po tem	morju.	Zdaj pa je na zasidrani ladji; potnik brez načrtov	A
kakor vsi jesenski večeri na bregu, zaton na	morju	in okna, ki se srebrno in rdeče solzijo, ker	A
odsevajo v njegovo sobo, a zdaj mu ni za zaton na	morju,	na strehah, na gričih, na borih vrh gričev,	A
obrne. Kakor da se je ustrašil sončnega ognja na	morju.	Da, v koči sta bila, a Srečko, ko da nikdar ne	A
Rezi je tedaj koroško jezero, ki hoče slišati o	morju,	o dekletih ob morju, o jadrnicah z dekleti,	A
jezero, ki hoče slišati o morju, o dekletih ob	morju,	o jadrnicah z dekleti, o kopalnih oblekah deklet	A
si drug drugemu blizka v svojih poteh z gor k	morju	in od obale h goram; se srečujeta na isti točki	A
dvajsetleten in vendar mali Milko v Trstu, na	morju,	na obali med morjem in Trstom! Sinoči je štirideset	A
ležišče takó, da je vzporedno z ulico, ki pelje k	morju?	Takó ima tudi on pravo smer v tihi strugi, ki	A
velikem in mokrem, ob širokem in modrem dedu	morju.	Pa je ded spet tudi obenem v svetilnikovem očesu	A
njem nezasidran, brez kompasa na brezmejnem	morju.	In prav tak je, ko se odkrije in se potreplja	A
da sem že ob zori katerega izmed njih oddal	morju	neskončnega niča.Saj ne vem.	A
ne koristilo. Saj ne bi mogel najti Zore v	morju	onemoglih ženskih teles.Pa dokler smo pričakovali	A
ga ni bilo več. Težko da so ga potem našli v	morju	zeber.To se pravi, da je André Franza zavoljo	A
razburkani strasti kakor lepo jadrnico v pobesnelem	morju.	Morebiti res.	A
fante in gospode boš zabavala in kópala se boš v	morju	in hodila po ulicah kakor gospodična!’« »In	A
zgrbančena kurja zadnjica. »Kakor na razburkanem	morju,	a?« »Hehehe.«To je Pascà, ki zdaj od veselja	A
izhodišče za tovore, ki potujejo dosti ceneje po	morju	kakor po kopnem!A prekleto tudi zato, ker če	A
tišini in v živih barvah zahoda; in tudi na	morju	ni več svetloba lesket v vse smeri, ampak določena	A
gotovo zanimala za kraj, odkoder bi ta pesem o	morju	prišla.Saj, ker bi bila skladba o morju.	A
pesem o morju prišla. Saj, ker bi bila skladba o	morju.	Symphonie marine.	A
Morska simfonija. Simfonija o takšnem, večernem	morju,	ki je mehka ravnina kakor blag in rahlo vzvalovan	A
pripovedovanje o zatonu. Tu gradovi rdečih oblakov na	morju,	in teran razlit čez ves Trst od Opčin do morja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani