Rajánje zastane in petje nehá, pa kakor na Krasu povzdigne se burja ter vije viharna in brije do morja, tak dvigne se trop in tak k bregu vihrá. Vojaka zagrabi množina duhóv, perescu enako od tal ga pobere, nevihti enako po morju z njim dere, pogrézne z njim v brezno se drznih valov. Duhovi imajo tam doli svoj grad, steklene so stene, srebrna so vrata, dvorana je v gradu, v nji miza je zlata, za mizo postavljen pa prestol je zlat.