Topola, ah, ne ve, če še kdaj ozeleni, in ptičica ne ve, če širno morje preleti.
Pogreb na morju Na morju ladjica se ziblje in vetrček se v jadra upira, pod krovom, v sobici temačni, tam star mornar umira: »Vsa širna zemlja moja znanka in vsaka bela cesta, prejadral sem zeleno morje, vsa šumna videl mesta ... A tam, visoko nad menoj, kjer tisoč lučk brli nocoj, tam nisem bil ... tja si želim ... tja pojdem, bratci, ko zaspim ...