morju (201-300)

Amadeo Bentivoglio, ki se je bržkone sam končal v	morju.	’« »Oh, ubogi Bentivoglio!« vzdihne gospa.	A
sirotama, katerima je očeta v »velikem lomu« pri	morju	kamenje posulo.Omne tulit punctum ... bil mi je	A
moja banda spala pod ledeno skorjo, sem imel na	morju	nepopisno veselje. Bil je mraz, da je vse pokalo	A
tisoč biserov so se iskrili v rdečem snežnem	morju	prozorni kristali. Kake tri ure so se že vozili	A
samo v sanjah. Orjaško poslopje je plavalo v	morju	luči in nad ves prostor so velikanske žarnice	A
preživela skupaj, a takrat, tako je predlagala, ob	morju	ali na velemestnem mrgolišču daleč odtod, vsekakor	A
ona pevska družba se je na potu iz Srbije k	morju	mudila tri dni v Tuzli, gostovala v kazini,	A
sivi debeli gramoz, ki je, podoben kamenenemu	morju,	na široko zalil strmino.To stran, kjer je stal	A
bistro oko, da se nekaj premiče po kamenenem	morju,	da se neka temna točka giblje med skalinami	A
Bogu. A vedi, da v Švabi ni vere, kakor ni v	morju	mere. ‚Kaj meniš, kaludjere’, je povzel, veselo	A
boju, zadušimo se v sužnjosti. Če se utopim v	morju	ali v potoku, oboje je enako.« »In kaj naj počne	A
višnjevkasti oblaki, kakor otoki po dalmatinskem	morju.	In tam na severnem kraju leži velik otok, podoben	A
tleh.’ Šla bi bila rajši za Andrijo na zapad k	morju,	no aga je rekel: ‚Po vsej oblasti noter do debelega	A
arhivu toliko gradiva. Plavajoč po papirnatem	morju	sem se sprva jezil nad onimi, ki so zaplodili	A
polna dokazov čudodelne pomoči, razodete na	morju	in na kopnem.Umetelno sestavljene jadrnice visé	A
županov račun. Janko in Julka sta se že vozila po	morju,	ko je prišlo od sodišča vabilo za Janka, naj	A
nič predočevati, kako naj igra, da bo podoben	morju.	Tolažila ga je edino okolnost, da ima tovariš	A
ni bilo morje, ampak kislo mleko. Vihar je na	morju,	razumete, vihar: podé se divji valovi!Da mi	A
seveda ni črhnil niti besedice in o kihajočem	morju	tudi ne, nemara, ker ni bil vprašan ... V gorki	A
»Ali ne veš? Ob	morju!	« sta soglasno odgovorila tovariša in Milan je	A
»Ponoči, ko ljudje spijo, bi se splazili k	morju,	kjer so privezane ladje; odvezali bi eno in	A
Ali misliš, da te bodo zastonj prevažali po	morju?	Kje imaš pa potni list in dovoljenje za čez morje	A
morje. Niže, niže je drčal vlak, bliže, bliže	morju,	že je vozil med hišami, pod kolesi so ropotale	A
Če boš potreboval, saj ga dobiš. Še po	morju	se lahko voziva ... « Stanko je gledal v kruh	A
hitro,« je priganjal oče, »da prideva prej k	morju!	Čakaj no, boš videl, kako hitro gre taka reč	A
spominja svojega nekdanjega prvega izleta k	morju.	Smili se mu tak zbegan ptiček brez gnezda, vestno	A
predalu, drugo pripeto na roki, in kar plava v	morju	blaženstva. Birma je resnično jako lep zakrament	A
je dobrega srca in se je odrekel parniku in	morju	in sedaj pričakujemo hišo ‒ staro stanovanje	A
tri tedne taborila na Omišlju in se kopala v	morju	in prej res nisem vedel, da je človek tako umazan	A
sploh čudovito razširilo. Bila sta prvič na	morju.	Lani je bila hčerka prvič, teta si jo je vzela	A
bilo ponoči strah. ‒ Pa je vedela povedati o	morju	to, da je jako »hecno«.Kajti hodi moja hčerka	A
prav tako. Naša skavta pa sta svojo sodbo o	morju	strnila v kratko in jedrnato besedo: »Prima	A
Krku, ako je sploh Krk na svetu, in da so na	morju	parniki in ribe in fige in pomaranče? Ha?«	A
tisto poletje udeležil skavtskega taborjenja ob	morju.	Oča je dejal: »Le pojdi, morski zrak in morska	A
Najsijajnejša točka z njegovega taborjenja ob	morju	pa je bil morski volk. Morskega volka ni videl	A
pa je zastran nje lahko vojna na kopnem, na	morju	in v zraku. Vsepovsod bujno poganja cvetka miru	A
prosila: »K spovedi pojdi v mestu! Nevarno je na	morju!	« Janez je zardel in stisnil materi roko.	A
je Petrus planil kvišku in tekel v eni sapi k	morju.	Tam je našel ribiča.	A
bi si cokle kupila? Ta pa ima, ho, hišo pri	morju,	grozdi skozi okna tišče v sobo, iz morja pa	A
s srčno žalostjo prešunjen. A vendar se je v	morju	greha našel človek, ki je dosegel milost pred	A
se je vilo na sever in na jug, tonilo tu v	morju,	se popenjalo na severu čez griče, se strinjalo	A
pristanišča. Številna množica se je natlačila k	morju.	Vzkliki »Tkggke smkike!« »Io triumphe!«	A
»Panem, circenses!«* so pretresali zrak. Na	morju	so se pojavile tri rdeče luči, signali Belizarjevega	A
drugi noči meseca februarja tri rdeče luči na	morju,	Belizarjevo brodovje. Bogati Epafrodit, trgovec	A
čast slavo carskemu triumfu In tam doli pri	morju	si je nadel v ječi Pentapirgu zadnjič škrlat	A
šla v majhnem spremstvu z Ireno skozi vrtove k	morju.	Zganila so se vesla pod mišičastimi rokami grških	A
dehteče kopeli, najboljše jedi, izprehodi ob	morju,	mir in sladko brezdelje je zabrisalo vse sledove	A
»Pri njem, ljubica!« »Ob	morju	je njegova vila.« »Vrtovi, kakor tukaj, se igrajo	A
Temistokleje. Ko nimam drugih otrok kakor ladje na	morju	in zlato v blagajnah, naj mi tuji otroci vedrijo	A
z vrtov so se čule cimbale in bobenčki, po	morju	se je zibalo neštevilno lučic; vse je hitelo	A
Kdor ljubi ‒ je blazen. »Torej ponoči, po	morju	...Potemtakem sta sklenila, da gresta skupno oba	A
doživim živahen dogodek, ki se utegne splesti na	morju.	Ko bi si bilá upala brez hrupa, Iztok bi bil	A
polnočne straže, prejasni gospod!« »Pojdi na vrt k	morju	do oljčnega gaja in se skrij.Ko boš videl, da	A
še osnoval potrebne načrte za beg, se je na	morju	že zasvital prvi trak zgodnje zarje.Tedaj je	A
ostaneta dva hoplita pri vratih, dva pa gresta k	morju	v pristan.Tako veleva Azbad, magister equitum	A
bi plule po zraku. . / . / stran 16 . / Po	morju	je včasih pridrsela rdeča luč mimo pristanišča	A
skozi zeleno loko, so polzele obložene barke po	morju	in se tiho bližale Epafroditovi jadrnici. V	A
Kje si ga videl?« »Po	morju	je prišel s šajko, pa smo ga zgrabili.« »Ali	A
kapljico krvi z zlatom. Zakaj si prišel po	morju?	« »Prejasni, najpravičnejši, zmršeni so tvoji	A
Nič se ne ve. Zato sem šel po	morju	in tvegal življenje zate, samo zate, gospod	A
Zvezde hite ‒ jutri opolnoči me počakaš ob	morju	na carskem vrtu in me povedeš do Iztoka.« Krog	A
ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po	morju.	Zato se Epafroditu ni mudilo z obiski.	A
»Vse, gospod!« Spustila sta se po stezi k	morju.	Majhen čoln, ki ga je gnal krepak suženj, je	A
ki ga je gnal krepak suženj, je spolzel po	morju.	Za njim je v razdalji tiho veslal večji.	A
zasvetili v temi beli stebriči ob stopnicah k	morju,	je Epafrodit polglasno izpregovoril: »Hvala	A
bolesten stok se je priplazil zdaj zdaj po	morju	do njegovih ušes. »Zmaga!« izpregovori prvi	A
preko teles in glav divjala, kakor bi plula po	morju.	Tedaj so se nenadoma oglasile trombe težke konjenice	A
poiskal?« »Izginila je, kakor bi utonila v	morju.	Brez sledu.«	A
proti Bizancu, ki je pogledom že davno utonil v	morju.	Občutil je nenadoma tesno bolest v srcu.	A
barkam in razkropile se bodo po vsem Egejskem	morju	ter ga iskale.Epafrodit se je skoraj glasno	A
Bližala se je tretja polnoč, odkar so bili na	morju.	Spati ni smel nihčè, tako se je glasilo povelje	A
Tvojo prošnjo izpolnim. Ne bo počival ta Grk v	morju.	Naj mu posteljeta despot in despojna.	A
prostranem gozdu, kakor bi bučali valovi po šumečem	morju.	Iztok je izdrl težki meč.	A
pred nemirnim konjem. Ko se je zazibal na	morju	čoln in se bližal obrežju, je Rustika čedalje	A
sicer na dvoru pri ženskah nedosegljiv. A na	morju	‒ ne vem.Lahko brodari tako nespretno, da zapravi	A
iz krvi peklenskega psa Cerbera, je pokopan v	morju!	« Azbad je komaj vidno obrnil oči pod trepalnicami	A
stran 217 . / Popoldne sem zopet odveslal po	morju	in šel iskat še ostalih barbarov.Vsi so prišli	A
vojskovodju Germanu, ki jih povede skozi Ilirijo k	morju	in od ondod na pomoč Belizarju zoper Gote.	A
je Iztok začel pogosto zahajati na stolp ob	morju.	Ko je od tam gledal na pridno mravljišče, ki	A
sežigal grmade obetov Devani in sojenicam. K	morju	je begal in zrl po gladini, ulival olja na valove	A
potolažila vihar, ki je pretil. »Ne pridejo po	morju,	Iztoče; po kopnem pridejo!« Ujel je konja na	A
slonela ob stolpu, hodila po ozidju, posedala ob	morju	ob sončnem vzhodu in zahodu.Postajale so in	A
vse se je zničilo pred njima, vse utonilo v	morju	koprnenja.Samo ena misel, samo ena želja, ena	A
golobici, priletita, ptički! Bela perut na	morju	je polagoma rasla.Ob bregu je morje šumelo,	A
deklice popustile jagnjetino na ognju in bežale k	morju,	tolpa je vzklikala in se gnetla na obrežje.	A
Zaklicalo je in zavriskalo, da se je razleglo po	morju.	Prav blizu kraja se je ladja ustavila.	A
Bile so pri meni na počitnicah. Ob našem	morju	in sredi poletja. "Prav," sem odvrnila.	A
kopanje in sončenje, zvečer ples in sprehodi ob	morju.	Nobenih dolžnosti.	A
nepozabnih ur in dragocene življenjske izkušnje. Na	morju	sem se seznanila z Ivanom.Na plesu seveda, kje	A
seboj, na pol pa blodil po neizmernem mlačnem	morju	podoživljanja, kamor človek zabrede, kadar je	A
je tako lepo, kakor da plava v širnem, toplem	morju.	»Tine!«	A
belodvorske bregove, bele in rožnate, podobne cvetnemu	morju	...Jablane cveto ...	A
potrudil, določiti jim vsebino in smer. Nalik	morju	so pljuskale ob zavest in jo spet zapuščale	A
viharilo ljudsko gibanje. Nalik razburkanemu	morju	je butalo do najoddaljenejših bregov, do poslednje	A
”Časih ... Kakor me je časih ob	morju	obšla razposajena misel, da bi ga preplaval	A
ptico, ki plava jadrno tam gori po neizmernem	morju,	na južno stran.Tudi v meni bi se vzbudilo hrepenenje	A
na vlažna tla, in drevje šumi, in na zlatem	morju	se dvigajo valovi; iz Italije je zapihal opojen	A
skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v	morju,	tako se je izgubil njegov glasek v kričanju	A
spustila v beg. Namerila se je najprej proti	morju,	tam pa je zaobrnila ter prav skozi gnečo udarila	A
plamen, visok in miren, do nebés. Na holmu ob	morju	je stalo sivo zidovje, trdnjavica, skrita za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani