nova beseda iz Slovenije
skupaj vlekla krono ogarsko z nikopoljskega | močvirja | in prala in sušila kralju Žigi hlače, ko smo | A |
bilo namreč naravno zaščiteno. Gozd, voda in | močvirja | so bile v preteklosti težko prehodne ovire. | A |
srčece pa sprejema podobo velike Pameti, ki suši | močvirja | in zida vodovode. Videl je nedolžne oči, ki | A |
se nehale oljke, umazan jezik na pol skritega | močvirja, | ki so ga zadelali oblaki, kakor da bi se za | A |
In pot je suha... In | močvirja | ni videti...Hm, le zakaj mi je kmet rekel, naj | A |
Sluz se vzpenja po stenah. Prihod iz | močvirja. | Kužni komisarji v deželi. | A |
vlago in omamno soparo, ki se je dvigala iz | močvirja. | Krčmar ga je pričakal ves nasmejan. | A |
začetek nekega konca, ki bo nekje drugje iz | močvirja | prilezel?Mladec, mehurjasti morjaček. | A |
grenadirskih bataljonov, ki forsirajo reke in tonejo v | močvirja, | topniških baterij, ki oblegajo mesta in se obstreljujejo | A |
zloščene kanone na travnatem pobočju onkraj | močvirja, | kanone, ki bodo bruhnili ogenj.Noč je, tvoja | A |
gozdnem obronku proti pruskim položajem ob robu | močvirja, | končno dviguješ sabljo v bitki, ne pa pijan | A |
so ležali ob cestah, konji so se ugrezali v | močvirja, | bolni in ranjeni vojaki so se vlekli proti večjim | A |
med ognji begunov, raztepene vojske, skozi | močvirja | in umazana prenočišča, prevezovala sem mu rane | A |
kot z dušo. V nedeljo zvečer, po izletu v | močvirja, | je mali lokal prazen.Sredi kozmičnega smeha | A |
popraviti. Na revni cajunski kmetiji sredi | močvirja | je udaril Odette. Odette je njegova najmlajša | A |
prazni cesti dol proti Barataria Bayu.« Tam so | močvirja, | tja dol so se vozili z avtom.Gregor je pomislil | A |
»Tisto ni nič vredno,« reče Martin, »sama | močvirja. | « »Močvirja bom izsušila. | A |
nič vredno,« reče Martin, »sama močvirja.« » | Močvirja | bom izsušila.Ste slišali?« | A |
Debbie postavila spodaj ob delti, kjer so zdaj | močvirja | in kažejo turistom aligatorje.Celo staro mesto | A |
nadlego in oviro, izvlekla zavožena kola iz | močvirja. | Potem pa je pod spretnimi in varčnimi rokami | A |
zapoje večerni zvon, mrak se spusti na zemljo, iz | močvirja | se oglašajo nočne ptice, a iz samotne tanje | A |
iskat tudi drugi. Obhodili so polja, prebredli | močvirja | in preiskali reko, a Ilonke ni bilo nikjer. | A |
blodila, dokler se ni zvečerilo in so se nad | močvirja | spustile meglice.Šele takrat je ugotovila, da | A |
ne bi verjel, kako težko je rešiti ljudi iz | močvirja | bede! Preteče teden, pretečeta dva, pa prisopiha | A |
pospremile, hrabri vojščaki, da ste pregazili | močvirja, | da ste preplezali gorska sedla in prišli do | A |
Tudi s prostranih planjav prav do širokega | močvirja | Mursiana se ni glasilo meketanje čred.Pastirji | A |
juga so prihajali prebivalci od Mursijanskega | močvirja, | od severa so se zgrinjali močni oddelki izza | A |
Kakor se o tihi polnoči sredi smrdljivega | močvirja | izza ostudne golazni nenadoma ukreše plamenček | A |
Upravda mu pošlje legije, izza Mursijanskega | močvirja | pa privro vaši poraženi bratje Anti.Ali me torej | A |
je poznalo pot; naravnost preko polja, preko | močvirja, | čez hrib. Noge so se udirale v mokro prst, padal | A |
Mozolec v kavarno. . / . / stran 162 . / Ni ga | močvirja | tako skritega, pod tisočletno senco zakletega | A |
vzduh je puhtel iz nje, kakor iz strupenega | močvirja. | Črni so bili vrtovi, temnejši od noči same; nobene | A |
se je ozrla Marta. V megli, ki je vstajala iz | močvirja | počasi, bela in težka, ter se vila leno proti | A |
rumeni nad gorami. Tako je stopila Marta iz | močvirja | in se je pokrižala vtretjič.V tistem trenotku | A |
ji je zazdelo, da je zasopel težek vzdih iz | močvirja, | težek in žalosti poln; tako težak in žalosten | A |
daljavi, za temnim hribom, ki se je vzdignil iznad | močvirja. | ”Tam bi bila že zdaj, za hribom že!“ je mislila | A |
je šla. Uro hoda je bilo do Leševja; preko | močvirja, | skozi samoto se je vil blatni kolovoz.Gruče | A |
bala; prišla je prej. Pozabljena vas, kraj | močvirja | ob razritem holmu skrita, temna in čemerna. | A |
mislili povedati; noč bo že in uro hoda je preko | močvirja! | “ Sedel je nji nasproti, onstran mize. | A |
sklonjena, z dolgimi koraki je hitela preko | močvirja. | Videla je komaj za seženj pred seboj in komaj | A |
korakov pred njo; nenadoma se je bil vzdignil iz | močvirja; | od one strani je pač prihajal, iz Leševja. | A |
večerne zarje in je gledal v temo, vstajajočo iz | močvirja, | ni razločila Marta ne lic ne oči.Šele, ko je | A |
tako pripravnim glasom, kakor govoré ljudje z | močvirja. | ”Kakor ste rekli!“ je odgovorila Marta trdo | A |
obraz in kakor ob tistem večeru, sredi samotnega | močvirja, | ko se je bil nagnil k nji in je vzgorela v njegovih | A |
sončnega žarka. Le pod večer se vzdignejo iz | močvirja | bele vešče, blodne misli, oznanjevalke smrti | A |
samoprevaro. - Midva, oj duša, sva se vzdignila iz | močvirja, | nama sije vse drugo sonce, v tej podsmrtni jeseni | A |
človeku vendarle tam, odkoder je bil prišel: iz | močvirja. | - Zdi se mi, da sem videl nekoč obraz, ki je | A |
kakor da se je bila prelestna vzdignila iz | močvirja. | ”Če ima kaj oči in kaj krvi, bo zadovoljen | A |
Ljubljano je sijalo sonce. Kakor visoko vzpet iznad | močvirja, | povišan v sam nebeški sijaj, je bil tam svet | A |
grenka in temna: ”Kako bi v to lepoto, mi iz | močvirja! | Kam bi, zasopli in blatni, popotni berači!“ | A |
puhtele iz mojega srca kakor strupeni sopar iz | močvirja | ...Šel sem in angel božji me je prijel za roko | A |
zavili kmalu na drugo pot, ki je držala preko | močvirja | in se je vzpenjala potem strmo na hrib; in pomikala | A |
Nič več nevere, nič več nezaupanja - ven iz | močvirja, | ven iz teme!- | A |
brez greha so njegove oči ... ubogi otrok! Preko | močvirja | je šel, kakor Tamino skozi trojni ogenj, in | A |
ukanilo ga je za svobodo. Čez noč, kakor iz | močvirja, | so vzklile nizkotne strasti, ki jim pod svetlim | A |
zelene doline šentflorjanske kakor smrad iz | močvirja? | Včasi se mi je zazdelo, greh je bil morda, da | A |
ugledal nenadoma sredi vse te žalosti, sredi tega | močvirja | laži in bojazljivosti ... si mi bila, kakor čudesna | A |
na to čudesno rožo ne dehnila kužna sapa iz | močvirja | ...Zdaj se je zgodilo in zato sem prišel, da te | A |
ne samo v senci, temveč tudi iz smrdljivega | močvirja! | Ampak čudesna roža je pač in rajši bi jo pohodil | A |
hrepenenju - močna in lepa se bo vzdignila iz | močvirja! | “ Sam Bog vedi, kakšne so bile moje besede | A |
mehko in milo z neba, temveč puhtí težko iz | močvirja. | Srečaval sem ljudi; ali gledal sem v tla, nisem | A |
pobeljene, bahate hiše, pod vasjo pa vse do | močvirja | sočne senožeti in rodovitna polja. Biljke | A |
izprosil!“ Luči so se svetile iz temè; kraj | močvirja | je visela ob holmu blatna vas. ”Odprite! | A |
blata velikega mesta, hčere in oznanjevavke | močvirja. | Kadar se je spomnil nanje in se je ozrl na | A |
ljubeče roke: roža je bila vzcvetela čudežno iz | močvirja; | zvenela bi zgodaj ter padla v blato, ali on | A |
njene grenke mladosti, kakor krasen rdeč cvet iz | močvirja. | Iz blata se je bilo vzdignilo, iz uboštva in | A |
se iztegalo pač tisoč suhih hrepenečih rok iz | močvirja | po takem življenju, kakor je to v teh svetlih | A |
in veselja. Slivarja je bilo pol strah tega | močvirja, | pol ga je vabilo k sebi s čudovito silo.Kletve | A |
je hrepenela po njem in ki ga nikjer ni. Iz | močvirja | se je bila rodila, ubožica, in zato so bile | A |
razposajene Bertine oči. Tiste bolne rastline iz | močvirja | so zvenele hitro v tem gorkem soncu; ni bilo | A |
kar misliti ne moreš!« Kakor štorklja sredi | močvirja | stal je sveti mož sredi svoje celice, podoben | A |
ljuba šemica moja!« »Poprej je Bergamucev z | močvirja, | « je odgovorila Marička, »malo k nam zahajal | A |
konjska kopita. Tedaj se je že mračilo in z | močvirja | se je dvigala tanka megla, ki je potem v v noči | A |
videti je bil kakor flamingo iz afrikanskega | močvirja. | Dve strasti je imel ta grof. | A |
za božjo voljo, še zanimajo vaša barjanska | močvirja, | razen vas?!« »Švedska, Polje, Pohorje, Trbiž | A |
med kolišči in trdino. V odtaljeno jezero in | močvirja | so pričele priletati jate povodnih ptic, izmed | A |
je bil zdaj razvezan. Nosati Los, ki je skozi | močvirja | znal broditi kakor drugi po trdini, je bil tako | A |
da priletajo v ločje in v trstje in v obsežna | močvirja | jate selečih se ptic.Naprej pa ne odlete. | A |
Ponoči je bilo pa vse nebo posuto z zvezdami. | Močvirja, | na katerih sneg ni ležal, ko so ga bila sproti | A |
prvi togoti utegne prav tako odvleči na rob | močvirja | in jo kakor garjavega psa s kamenjem napoditi | A |
mostišča. Razlilo se je pa čez vsa obrežna | močvirja. | Dnevi so bili pusti in čmerni. | A |
nastopilo za več svojih globin visoko in zalilo vsa | močvirja, | vse doline, vse svoje otoke in še dokaj višjih | A |
Eee, ko bi mogli pogledati še v neprehodna | močvirja. | Pa tam preži smrt in potegne z nevidnimi rokami | A |
/ dan. Losi so se pa umaknili v neprehodna | močvirja. | Pa bi se tudi zavoljo vročine toliko mesa prej | A |
jezero je upadlo za dober komolec. Plitvejša | močvirja | so se posušila in vse križem kražem na široko | A |
Zdaj! Onstran malega | močvirja | je globoko zarukal Pegasti Ris.Dal je znamenje | A |
Velikega jezera je še vedno valovila v v vetru. | Močvirja | so pa že zamrznila in postala za ljudi prehodna | A |
pa postavila se bo kakor nobena druga. Vsa | močvirja | je obredel Rakar in iskal sledi.Pridno je nastavljal | A |
večera in dežja že dolgo in bilo. Plitvejša | močvirja | so se osušila in postala prehodna. Nedorasli | A |
posijalo na oprane zelene goščave, na znova zalita | močvirja | in na motno jezero, katero so še kar naprej | A |
Čudno, da se tod nihče ni naselil.« »Preveč je | močvirja | in ni pripravnih plitvin za kolišča. Pa tudi | A |
plitvini so odleteli vodni ptiči na nočišča v | močvirja | in goščave. S trdine pa so veslali drevaki proti | A |
Voda je silila celo na nižja mostišča. Obrobna | močvirja | so bila pa vsa visoko preplavljena. Reka, ki | A |
Turovk s tujci. Vse bi bilo treba napoditi v | močvirja. | Naj se ugreznejo in zabrišejo za sabo svojo smrdljivo | A |
vedno kopni. Mraz še ni bil povsem pritisnil, | močvirja | so pa že zamrzovala in postajala vsak dan bolj | A |
loviti ribe. Bela Ovca je dobro poznala obrobna | močvirja. | Dokaj vračnih zelišč in korenov je bila nabrala | A |
Nato je vstala in varno stopala proti sredini | močvirja. | Pri kraju je bil led kar trden. | A |
proslavilo obilnega plena. Iz globeli sredi | močvirja | za Rožnim hribom, kjer se je kot samovoljna | A |
sebe, pa pohitel naglo po cesti kraj samotnega | močvirja. | Noč se je vedno bolj temnila, in zvezde na nebu | A |
smo iz nebes na zemljo, noge vlečemo zato iz | močvirja, | da jih zasadimo zopet vanje.Dejal sem ji: Kako | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |