nova beseda iz Slovenije

močvirja (505)


skupaj vlekla krono ogarsko z nikopoljskega      močvirja      in prala in sušila kralju Žigi hlače, ko smo  A
bilo namreč naravno zaščiteno. Gozd, voda in      močvirja      so bile v preteklosti težko prehodne ovire.  A
srčece pa sprejema podobo velike Pameti, ki suši      močvirja      in zida vodovode. Videl je nedolžne oči, ki  A
se nehale oljke, umazan jezik na pol skritega      močvirja,      ki so ga zadelali oblaki, kakor da bi se za  A
In pot je suha... In      močvirja      ni videti...Hm, le zakaj mi je kmet rekel, naj  A
Sluz se vzpenja po stenah. Prihod iz      močvirja.     Kužni komisarji v deželi.   A
vlago in omamno soparo, ki se je dvigala iz      močvirja.      Krčmar ga je pričakal ves nasmejan.   A
začetek nekega konca, ki bo nekje drugje iz      močvirja      prilezel?Mladec, mehurjasti morjaček.  A
grenadirskih bataljonov, ki forsirajo reke in tonejo v      močvirja,      topniških baterij, ki oblegajo mesta in se obstreljujejo  A
zloščene kanone na travnatem pobočju onkraj      močvirja,      kanone, ki bodo bruhnili ogenj.Noč je, tvoja  A
gozdnem obronku proti pruskim položajem ob robu      močvirja,      končno dviguješ sabljo v bitki, ne pa pijan  A
so ležali ob cestah, konji so se ugrezali v      močvirja,      bolni in ranjeni vojaki so se vlekli proti večjim  A
med ognji begunov, raztepene vojske, skozi      močvirja      in umazana prenočišča, prevezovala sem mu rane  A
kot z dušo. V nedeljo zvečer, po izletu v      močvirja,      je mali lokal prazen.Sredi kozmičnega smeha  A
popraviti. Na revni cajunski kmetiji sredi      močvirja      je udaril Odette. Odette je njegova najmlajša  A
prazni cesti dol proti Barataria Bayu.« Tam so      močvirja,      tja dol so se vozili z avtom.Gregor je pomislil  A
»Tisto ni nič vredno,« reče Martin, »sama      močvirja.     « »Močvirja bom izsušila.  A
nič vredno,« reče Martin, »sama močvirja.« »     Močvirja      bom izsušila.Ste slišali?«   A
Debbie postavila spodaj ob delti, kjer so zdaj      močvirja      in kažejo turistom aligatorje.Celo staro mesto  A
nadlego in oviro, izvlekla zavožena kola iz      močvirja.     Potem pa je pod spretnimi in varčnimi rokami  A
zapoje večerni zvon, mrak se spusti na zemljo, iz      močvirja      se oglašajo nočne ptice, a iz samotne tanje  A
iskat tudi drugi. Obhodili so polja, prebredli      močvirja      in preiskali reko, a Ilonke ni bilo nikjer.  A
blodila, dokler se ni zvečerilo in so se nad      močvirja      spustile meglice.Šele takrat je ugotovila, da  A
ne bi verjel, kako težko je rešiti ljudi iz      močvirja      bede! Preteče teden, pretečeta dva, pa prisopiha  A
pospremile, hrabri vojščaki, da ste pregazili      močvirja,      da ste preplezali gorska sedla in prišli do  A
Tudi s prostranih planjav prav do širokega      močvirja      Mursiana se ni glasilo meketanje čred.Pastirji  A
juga so prihajali prebivalci od Mursijanskega      močvirja,      od severa so se zgrinjali močni oddelki izza  A
Kakor se o tihi polnoči sredi smrdljivega      močvirja      izza ostudne golazni nenadoma ukreše plamenček  A
Upravda mu pošlje legije, izza Mursijanskega      močvirja      pa privro vaši poraženi bratje Anti.Ali me torej  A
je poznalo pot; naravnost preko polja, preko      močvirja,      čez hrib. Noge so se udirale v mokro prst, padal  A
Mozolec v kavarno. . / . / stran 162 . / Ni ga      močvirja      tako skritega, pod tisočletno senco zakletega  A
vzduh je puhtel iz nje, kakor iz strupenega      močvirja.     Črni so bili vrtovi, temnejši od noči same; nobene  A
se je ozrla Marta. V megli, ki je vstajala iz      močvirja      počasi, bela in težka, ter se vila leno proti  A
rumeni nad gorami. Tako je stopila Marta iz      močvirja      in se je pokrižala vtretjič.V tistem trenotku  A
ji je zazdelo, da je zasopel težek vzdih iz      močvirja,      težek in žalosti poln; tako težak in žalosten  A
daljavi, za temnim hribom, ki se je vzdignil iznad      močvirja.      ”Tam bi bila že zdaj, za hribom že!“ je mislila  A
je šla. Uro hoda je bilo do Leševja; preko      močvirja,      skozi samoto se je vil blatni kolovoz.Gruče  A
bala; prišla je prej. Pozabljena vas, kraj      močvirja      ob razritem holmu skrita, temna in čemerna.  A
mislili povedati; noč bo že in uro hoda je preko      močvirja!     “ Sedel je nji nasproti, onstran mize.   A
sklonjena, z dolgimi koraki je hitela preko      močvirja.     Videla je komaj za seženj pred seboj in komaj  A
korakov pred njo; nenadoma se je bil vzdignil iz      močvirja;      od one strani je pač prihajal, iz Leševja.   A
večerne zarje in je gledal v temo, vstajajočo iz      močvirja,      ni razločila Marta ne lic ne oči.Šele, ko je  A
tako pripravnim glasom, kakor govoré ljudje z      močvirja.      ”Kakor ste rekli!“ je odgovorila Marta trdo  A
obraz in kakor ob tistem večeru, sredi samotnega      močvirja,      ko se je bil nagnil k nji in je vzgorela v njegovih  A
sončnega žarka. Le pod večer se vzdignejo iz      močvirja      bele vešče, blodne misli, oznanjevalke smrti  A
samoprevaro. - Midva, oj duša, sva se vzdignila iz      močvirja,      nama sije vse drugo sonce, v tej podsmrtni jeseni  A
človeku vendarle tam, odkoder je bil prišel: iz      močvirja.     - Zdi se mi, da sem videl nekoč obraz, ki je  A
kakor da se je bila prelestna vzdignila iz      močvirja.      ”Če ima kaj oči in kaj krvi, bo zadovoljen  A
Ljubljano je sijalo sonce. Kakor visoko vzpet iznad      močvirja,      povišan v sam nebeški sijaj, je bil tam svet  A
grenka in temna: ”Kako bi v to lepoto, mi iz      močvirja!     Kam bi, zasopli in blatni, popotni berači!“   A
puhtele iz mojega srca kakor strupeni sopar iz      močvirja      ...Šel sem in angel božji me je prijel za roko  A
zavili kmalu na drugo pot, ki je držala preko      močvirja      in se je vzpenjala potem strmo na hrib; in pomikala  A
Nič več nevere, nič več nezaupanja - ven iz      močvirja,      ven iz teme!-   A
brez greha so njegove oči ... ubogi otrok! Preko      močvirja      je šel, kakor Tamino skozi trojni ogenj, in  A
ukanilo ga je za svobodo. Čez noč, kakor iz      močvirja,      so vzklile nizkotne strasti, ki jim pod svetlim  A
zelene doline šentflorjanske kakor smrad iz      močvirja?     Včasi se mi je zazdelo, greh je bil morda, da  A
ugledal nenadoma sredi vse te žalosti, sredi tega      močvirja      laži in bojazljivosti ... si mi bila, kakor čudesna  A
na to čudesno rožo ne dehnila kužna sapa iz      močvirja      ...Zdaj se je zgodilo in zato sem prišel, da te  A
ne samo v senci, temveč tudi iz smrdljivega      močvirja!     Ampak čudesna roža je pač in rajši bi jo pohodil  A
hrepenenju - močna in lepa se bo vzdignila iz      močvirja!     “ Sam Bog vedi, kakšne so bile moje besede  A
mehko in milo z neba, temveč puhtí težko iz      močvirja.      Srečaval sem ljudi; ali gledal sem v tla, nisem  A
pobeljene, bahate hiše, pod vasjo pa vse do      močvirja      sočne senožeti in rodovitna polja. Biljke  A
izprosil!“ Luči so se svetile iz temè; kraj      močvirja      je visela ob holmu blatna vas. ”Odprite!  A
blata velikega mesta, hčere in oznanjevavke      močvirja.      Kadar se je spomnil nanje in se je ozrl na  A
ljubeče roke: roža je bila vzcvetela čudežno iz      močvirja;      zvenela bi zgodaj ter padla v blato, ali on  A
njene grenke mladosti, kakor krasen rdeč cvet iz      močvirja.     Iz blata se je bilo vzdignilo, iz uboštva in  A
se iztegalo pač tisoč suhih hrepenečih rok iz      močvirja      po takem življenju, kakor je to v teh svetlih  A
in veselja. Slivarja je bilo pol strah tega      močvirja,      pol ga je vabilo k sebi s čudovito silo.Kletve  A
je hrepenela po njem in ki ga nikjer ni. Iz      močvirja      se je bila rodila, ubožica, in zato so bile  A
razposajene Bertine oči. Tiste bolne rastline iz      močvirja      so zvenele hitro v tem gorkem soncu; ni bilo  A
kar misliti ne moreš!« Kakor štorklja sredi      močvirja      stal je sveti mož sredi svoje celice, podoben  A
ljuba šemica moja!« »Poprej je Bergamucev z      močvirja,     « je odgovorila Marička, »malo k nam zahajal  A
konjska kopita. Tedaj se je že mračilo in z      močvirja      se je dvigala tanka megla, ki je potem v v noči  A
videti je bil kakor flamingo iz afrikanskega      močvirja.     Dve strasti je imel ta grof.  A
za božjo voljo, še zanimajo vaša barjanska      močvirja,      razen vas?!« »Švedska, Polje, Pohorje, Trbiž  A
med kolišči in trdino. V odtaljeno jezero in      močvirja      so pričele priletati jate povodnih ptic, izmed  A
je bil zdaj razvezan. Nosati Los, ki je skozi      močvirja      znal broditi kakor drugi po trdini, je bil tako  A
da priletajo v ločje in v trstje in v obsežna      močvirja      jate selečih se ptic.Naprej pa ne odlete.   A
Ponoči je bilo pa vse nebo posuto z zvezdami.      Močvirja,      na katerih sneg ni ležal, ko so ga bila sproti  A
prvi togoti utegne prav tako odvleči na rob      močvirja      in jo kakor garjavega psa s kamenjem napoditi  A
mostišča. Razlilo se je pa čez vsa obrežna      močvirja.      Dnevi so bili pusti in čmerni.  A
nastopilo za več svojih globin visoko in zalilo vsa      močvirja,      vse doline, vse svoje otoke in še dokaj višjih  A
Eee, ko bi mogli pogledati še v neprehodna      močvirja.     Pa tam preži smrt in potegne z nevidnimi rokami  A
/ dan. Losi so se pa umaknili v neprehodna      močvirja.     Pa bi se tudi zavoljo vročine toliko mesa prej  A
jezero je upadlo za dober komolec. Plitvejša      močvirja      so se posušila in vse križem kražem na široko  A
Zdaj! Onstran malega      močvirja      je globoko zarukal Pegasti Ris.Dal je znamenje  A
Velikega jezera je še vedno valovila v v vetru.      Močvirja      so pa že zamrznila in postala za ljudi prehodna  A
pa postavila se bo kakor nobena druga. Vsa      močvirja      je obredel Rakar in iskal sledi.Pridno je nastavljal  A
večera in dežja že dolgo in bilo. Plitvejša      močvirja      so se osušila in postala prehodna. Nedorasli  A
posijalo na oprane zelene goščave, na znova zalita      močvirja      in na motno jezero, katero so še kar naprej  A
Čudno, da se tod nihče ni naselil.« »Preveč je      močvirja      in ni pripravnih plitvin za kolišča. Pa tudi  A
plitvini so odleteli vodni ptiči na nočišča v      močvirja      in goščave. S trdine pa so veslali drevaki proti  A
Voda je silila celo na nižja mostišča. Obrobna      močvirja      so bila pa vsa visoko preplavljena. Reka, ki  A
Turovk s tujci. Vse bi bilo treba napoditi v      močvirja.     Naj se ugreznejo in zabrišejo za sabo svojo smrdljivo  A
vedno kopni. Mraz še ni bil povsem pritisnil,      močvirja      so pa že zamrzovala in postajala vsak dan bolj  A
loviti ribe. Bela Ovca je dobro poznala obrobna      močvirja.     Dokaj vračnih zelišč in korenov je bila nabrala  A
Nato je vstala in varno stopala proti sredini      močvirja.      Pri kraju je bil led kar trden.   A
proslavilo obilnega plena. Iz globeli sredi      močvirja      za Rožnim hribom, kjer se je kot samovoljna  A
sebe, pa pohitel naglo po cesti kraj samotnega      močvirja.     Noč se je vedno bolj temnila, in zvezde na nebu  A
smo iz nebes na zemljo, noge vlečemo zato iz      močvirja,      da jih zasadimo zopet vanje.Dejal sem ji: Kako  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA