nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pravična kazen božja, poved v sobesedilu:
Sklonil se je globoko k nji, položil ji je roke na rame; njegove roke so bile vse vroče in vroč je bil njegov pogled.
”Ko sem te ugledal nenadoma sredi vse te žalosti, sredi tega močvirja laži in bojazljivosti ... si mi bila, kakor čudesna roža, ki je vzklila iz te doline ponoči, pod tistimi zvezdami, skrita in dragocena posoda vse njene lepote ... Videl sem in sem se bal, v srcu sem se tresel, da bi se te posode, tako dragocene in tako nežne, ne doteknila groba roka poučljivega izkušnjavca ... da bi na to čudesno rožo ne dehnila kužna sapa iz močvirja ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani