nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Še se ji je svetilo pred očmi, ali bledelo je in zahajalo.
Toliko jasneje se je spominjala na tisto hrepenenje, ki je bilo pognalo iz njene grenke mladosti, kakor krasen rdeč cvet iz močvirja. Iz blata se je bilo vzdignilo, iz uboštva in grdih skrbi, zato je bilo toliko lepše in razkošneje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani