nova beseda iz Slovenije

ljubljano (16.162)


Oh! Ti se boš možila in jaz ‒ jaz grem v      Ljubljano!      NEŽKA Zato ker se bom jaz možila, greš ti  A
NEŽKA Zato ker se bom jaz možila, greš ti v      Ljubljano?      Kako je to zastopiti?   A
še danes, zdaj kmalu, brez vsega odlašanja v      Ljubljano      iti. Ti, Matiček, pusti kobilo napreči ‒ k  A
rekli, da na pismo čakaš in da si préd nisi v      Ljubljano      upal. TONČEK žalostno: Pismo že imam, vaša  A
NEŽKA Kaj za eno pismo? GOSPA Na prefekta v      Ljubljano.      NEŽKA Že! GOSPA Jaz sem se ravno tudi čudila  A
GOSPA k Nežki tiho: Pismo na prefekta v      Ljubljano.      NEŽKA tiho k Matičku: Pismo na prefekta  A
NEŽKA tiho k Matičku: Pismo na prefekta v      Ljubljano.      BARON No, Matiček, ti sicer tolikanj veš.  A
‒ To je gvišno Tončkovo pismo na prefekta v      Ljubljano.     Kajne?   A
skrbela, da ga ne bodo našli. GOSPA On mora v      Ljubljano      iti, ni drugači.Zakaj po tem, kar se je zgodilo  A
naredil. BARON k Tončku: Zakaj pak nisi v      Ljubljano      šel? TONČEK Vaša gnada ‒ ‒ BARON Čakaj,  A
ki navdušeno spremljajo Trubarjev prihod v      Ljubljano.      3.   A
daljujeta hojo po hiši in pred njo. KLOMBNER: V      Ljubljano      sta prispela dva cesarska ukaza, eden za škofa  A
počival v Radovljici ... Če danes ne bi prišel v      Ljubljano,      bi dobri kristjani mislili, da se bojim in da  A
nositi. KLOMBNER: Tisto uro, ko si prijahal v      Ljubljano,      je umrl gospod Nikolaj Škofič, generalni vikar  A
Kakor vam je znano, pride prihodnji teden v      Ljubljano      njegovo veličanstvo naš deželni knez ... nadvojvoda  A
24. Prihod nadvojvode Karla v      Ljubljano.     Nadvojvoda jezdi, obkrožen z domačimi velikaši  A
SEEBACH: In kdo vas je sploh poklical v      Ljubljano?     Prišli ste brez cesarskokraljevega in brez mojega  A
grozili z ječo in skrivnim umorom, če pridem v      Ljubljano.     Vse to me, hvala Bogu, malo moti.   A
v naših krasnih Julijskih Alpah, prinesli v      Ljubljano      žalostno novico: V Severni triglavski steni  A
pokaže na torbo, premetano. TRUBAR: Pisma v      Ljubljano      ...Če pridejo v roke ... kralju Ferdinandu   A
. da izgnanstva ... ne prenese ... šel bo v      Ljubljano      ... k Textorju ... TRUBAR: ... skesal se  A
ljudmi vseh svetnikov. KLOMBNER: Čez celo      Ljubljano      je sveti Miklavž. BUDINA: Čez Kranjsko  A
ČUREN Emilija mora priti kmalu za menoj v      Ljubljano.      STOPAR Nič se ji ne mudi, gospod Čuren. MUREN  A
ne hišne in da zaradi mene ni treba hoditi v      Ljubljano,      ko imajo doma toliko potrebnejšega dela.Pozdravi  A
tiščé ... . / . / stran 12 . / Noč je legla na      Ljubljano,      pesem umolknila je, nad goró se z rdečim  A
vnemlje se ljubezni žar ... Noč je pala nad      Ljubljano,      godba obmolčala je, nad goró s krvavim  A
sedmo uro; hladno sije trudno sonce nad      Ljubljano;      mrak prihaja, in pred mano pot je še neskončna  A
si ne tlači; obilost podeli se ti modrosti, v      Ljubljano      pojdi ter se ‒ poprvači. V Oj ljudstvo ti  A
Peljali se bomo v južno stran, V preljubo belo      Ljubljano.      Oh! ko me zagleda pred seboj, Kakó se bo vstrašila  A
sprimi te, sivi, stari grad! Pod tabo belo      Ljubljano.      O zlata mati! sprimi vas bog, Na persi stisnite  A
pokj so ga nesli v južno stran Ob potu v belo      Ljubljano.     Turki na Slévici „Germade po goràh goré  A
Večer na Marijinem trgu Večer objel nemirno je      Ljubljano.      Krvava zarja se je v mrak zavila; Razklala nebni  A
je pred mano. Ko jem, se včasih spomnim na      Ljubljano,      drugače pa spomini dajo mir. (Kosila v Maxiju  A
izbral in dragi svoji v dar podal. Ko tvoj v      Ljubljano      pride mož, tud ti dobila ene boš, v rudeče usnje  A
iljardnih krogel. . / . / stran 73 . / Slaniki V      Ljubljano      je prišel sod s slaniki. Vprašali so jih po  A
Delavnica ‒ svetišče. Kdaj gre brzovlak v      Ljubljano?      Srebrni dim se vije med modrimi gorami.   A
vas vprašam, odkod ste vi doma? »Tam gori nad      Ljubljano,      tri ur′ce je hoda.« Oj, mam′ca, kaj vas vprašam  A
moral. Dvakrat ali trikrat ga vzamem s seboj v      Ljubljano,      da mi bo vole gnal v Gorico, in na jesen mi  A
zamišljen v svoje posle, zavedel razlike med megleno      Ljubljano      in sončno Gorico.) Bridko se mi je nasmehnil  A
prevod: Anton Sovré.) . / . / stran 15 . / Z      Ljubljano      se povezuje poljub Napoved Otorepčevega prispevka  A
ustanovil Ilirske province z glavnim mestom      Ljubljano.      Razpadle so že leta 1813 ob ponovni avstrijski  A
»Saj ga imam prav rada, samo kadar pride v      Ljubljano,      je sitno.Sram me je hoditi z njim po cestah  A
preteklost je bil zelo ponosen. Ko je prišel prvič v      Ljubljano      in se je sam napotil v mesto, mu je Tinca rekla  A
častnikom, ki so takoj prve dni po vojni prišli v      Ljubljano      na obisk, da bi si pobliže ogledali partizane  A
odhiteli ponj ter ga z avtomobilom pripeljali v      Ljubljano.     Privedli so ga naravnost v dvorano na slavnostno  A
teh krajih, pa morda vseeno kdaj potuje med      Ljubljano      in Trstom, je treba pojasniti, da je kamniti  A
izkrcava, zdaj se vali, po prašnih vpadnicah se v      Ljubljano      valijo motorizirane enote, pešci, kljuseta vlačijo  A
ozirali k nebu, pošiljali so po zdravilce v      Ljubljano,      ki jih od nikoder ni bilo, prižigali so sveče  A
početi, ampak bi lahko šla k sestri Kristini v      Ljubljano,      k njenemu možu in njenim otrokom, lahko bi jedla  A
dosti, kajti oče je izginil, najbrž k sestri v      Ljubljano,      še je upal, da jo bo prepričal, prejšnji dan  A
nikoli več tista, ki bo najdlje od doma šla v      Ljubljano,      kjer bo capljala za procesijo Gospe rožnega  A
je videl tisti del med turjaško posestjo in      Ljubljano,      od hiše v soteski in zaselku z imenom Zapotok  A
zelo se je zanimal za našo deželo, za Trst in      Ljubljano,      hranimo dragocena pisma, iz katerih diha svetost  A
na cerkvici svetega Nikolaja na Visokem nad      Ljubljano.     Na sliki je gola ženska, pod njenimi nogami je  A
bo najprej s prvo trgovsko skupino poslal v      Ljubljano      vprašanje, ali je ta in ta res to in to, kar  A
v Kelmorajn in potem nekam na Dobravo ali v      Ljubljano,      s Katarino.Zdaj naenkrat nobene od teh poti  A
Simon je rekel, da nikomur, to jutro je prišel v      Ljubljano.      Praepositusje majal z glavo, Bog ti bodi milosten  A
ostre in vroče žeblje... čez dva dni je odšel v      Ljubljano,      na Kresiji je v nekaj dneh vse uredil, prodal  A
slikar ob steni tiste cerkve na Visokem nad      Ljubljano,      ki je s srditimi črtami in milimi potezami bajal  A
treh letih je zaprosil, naj ga premestijo v      Ljubljano,      tu, kjer je začel svojo pot, tu bi rad počakal  A
vodami na Barju, po tej poti je nekoč prišel v      Ljubljano.      Čez kakšni dve uri je bil na Visokem, ustavil  A
na različnih koncih. Menda so prišli tudi v      Ljubljano.     Vsi z rdečimi telefoni v rokah in vsi sprašujoč  A
Gregor pa se je spomnil, da bi poklical Ano v      Ljubljano.      Ane ni bilo, poklical je Ireno.Rekel je, da  A
poti v Monfalcone, in ko stojita ob cesti med      Ljubljano      in Postojno, opazujeta kmečki par, ki dela na  A
sestra se je cmerila. Potem pa so nas peljali v      Ljubljano      in tam smo spali do nadaljnega v zaporih.Takrat  A
vode; drugačni so nad Bohinjem in drugačni nad      Ljubljano,      drugačni nad Korziko in drugačni nad Oranom  A
Se tipa po žlebovih. Se gre v      Ljubljano.     Se izpridijo roke.  A
provocirali, toda ko je zvečer letalo preletelo      Ljubljano,      je vedel, da je pač prišel ukaz, ki so ga morali  A
naredili veliko škode, in jih preusmerijo v      Ljubljano      ali Zagreb; tam bi z njimi lažje opravili.Poročnik  A
razširile govorice, da sta dezertirala. Z letalom v      Ljubljano.     Ko so še leteli...  A
da se je Kučan predal in da je vojska zasedla      Ljubljano.     Vardžo je zrl vanj in opazil častnikovo živčno  A
je njihov poveljnik vsaj desetkrat klical v      Ljubljano      za dovoljenje.Dovoljenje za uničenje kolone  A
besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo samotež v      Ljubljano,      tega ni misliti. »Ženska je stara,« pravijo  A
je prestregel s svincem. Kožice je pa nosil v      Ljubljano      prodajat.Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa  A
koših sta ju nesla Ožbe in njegova žena Meta v      Ljubljano      zopet blagoslovit. Sama zase ne stoji gora sv  A
gnjat in hlebec kruha in hajdi za Jurijem v      Ljubljano.     A še istega dne se je vrnil z novico, da je Juri  A
»Oh, oče, od Sv. Andreja gre večkrat kdo v      Ljubljano;      naročite vendar komu!« »Če bi je ne potrl,«  A
Ranjencev pa vozijo po cele vozove z Laškega v      Ljubljano.     Morda je že v Ljubljani.  A
Če še danes teden ne bo pisma, pojdem jaz v      Ljubljano.      »Jaz grem z vami, oče,« je dejal Miha.   A
Doline je šla vsak teden cela košara cefranja v      Ljubljano,      in moja sestrična Urša, Bog ji dal srečno zadnjo  A
tudi njegov boter.« »Potlej gre za par let v      Ljubljano,      in ko se vrne, se bom še jaz kaj od njega naučil  A
Janez k vojakom in France k mestnemu mizarju v      Ljubljano.     Do zadnjih tednov se niso ne fanta ne starši  A
ločili, France,« je dejala Jerica. »Ti pojdeš v      Ljubljano,      in mi ostanemo tukaj.En teden potem, in ne boš  A
odzvonilo, je že prišla Jerica. »Francetu v      Ljubljano      moram odgovoriti,« je dejal Tone, »pa mi je  A
»Nič se ne boj, Zefa! Midva se popeljeva v      Ljubljano,      da nakupiva to malo, kar je še treba.Saj vidiš  A
bi ne bilo lepo, če bi šla še za en mesec v      Ljubljano?     Gledališče, koncert, ples, to je življenje.   A
imela prav dobro; pošiljal jo je v nunske šole v      Ljubljano      in potem je bila v njegovi hiši kakor domača  A
ritmajstru povelje, da mora v treh dneh iti odtod v      Ljubljano,      ondi bo naposled zvedel, kam ga vede pot.Ritmajster  A
in prehitro bi se razsulo njegovo bogastvo. V      Ljubljano      tudi ne. Predolga je pot in tudi prave vere  A
jug podi čez Krim, ali pa je ogledoval staro      Ljubljano,      kadar je ni zakrivala megla. To se mu je bolj  A
kmetje iz vse okolice so vozili blago iz Zaloga v      Ljubljano.     Zdaj pa je to vse minilo; Zalog je tih in zapuščen  A
vleče zdaj žito in vino Založanom pred nosom v      Ljubljano.     Od konca seveda jih je to hudo zadelo, ker so  A
velikani so vendar redki. V Dolskem gradu pod      Ljubljano      so kazali nekdaj ‒ da li še zdaj, ni mi znano  A
kaj si morda je kdaj želel imel je nebo nad      ljubljano      imel je oblake in veter imel bo zdaj drobceno  A
po kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v      Ljubljano.     Dve sta vlekli, tretja pa rinila.   A
nisem še vsega povedal. A sina bom pa dal v      Ljubljano,      sina, da bomo tudi ljubljanski zmazek imeli  A
jim dejali Kostelci - ki so hodili s tovori v      Ljubljano      po kramo.Nabralo se jih je osem, deset pa tudi  A
strah, ko vas je šlo časi pol vasi k dohtarju v      Ljubljano,      od koder vas ni bilo po dva, po tri dni?Tudi  A
tam je rojen tale moj Saša, iz Italije pa v      Ljubljano,      odkoder sva bila premeščena nazaj v Novi Sad  A
pri cesarskem uradu, in ko je prišel Lazar v      Ljubljano,      me je nagovoril, naj se nastanim z njim vred  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA