nova beseda iz Slovenije
Oh! Ti se boš možila in jaz ‒ jaz grem v | Ljubljano! | NEŽKA Zato ker se bom jaz možila, greš ti | A |
NEŽKA Zato ker se bom jaz možila, greš ti v | Ljubljano? | Kako je to zastopiti? | A |
še danes, zdaj kmalu, brez vsega odlašanja v | Ljubljano | iti. Ti, Matiček, pusti kobilo napreči ‒ k | A |
rekli, da na pismo čakaš in da si préd nisi v | Ljubljano | upal. TONČEK žalostno: Pismo že imam, vaša | A |
NEŽKA Kaj za eno pismo? GOSPA Na prefekta v | Ljubljano. | NEŽKA Že! GOSPA Jaz sem se ravno tudi čudila | A |
GOSPA k Nežki tiho: Pismo na prefekta v | Ljubljano. | NEŽKA tiho k Matičku: Pismo na prefekta | A |
NEŽKA tiho k Matičku: Pismo na prefekta v | Ljubljano. | BARON No, Matiček, ti sicer tolikanj veš. | A |
‒ To je gvišno Tončkovo pismo na prefekta v | Ljubljano. | Kajne? | A |
skrbela, da ga ne bodo našli. GOSPA On mora v | Ljubljano | iti, ni drugači.Zakaj po tem, kar se je zgodilo | A |
naredil. BARON k Tončku: Zakaj pak nisi v | Ljubljano | šel? TONČEK Vaša gnada ‒ ‒ BARON Čakaj, | A |
ki navdušeno spremljajo Trubarjev prihod v | Ljubljano. | 3. | A |
daljujeta hojo po hiši in pred njo. KLOMBNER: V | Ljubljano | sta prispela dva cesarska ukaza, eden za škofa | A |
počival v Radovljici ... Če danes ne bi prišel v | Ljubljano, | bi dobri kristjani mislili, da se bojim in da | A |
nositi. KLOMBNER: Tisto uro, ko si prijahal v | Ljubljano, | je umrl gospod Nikolaj Škofič, generalni vikar | A |
Kakor vam je znano, pride prihodnji teden v | Ljubljano | njegovo veličanstvo naš deželni knez ... nadvojvoda | A |
24. Prihod nadvojvode Karla v | Ljubljano. | Nadvojvoda jezdi, obkrožen z domačimi velikaši | A |
SEEBACH: In kdo vas je sploh poklical v | Ljubljano? | Prišli ste brez cesarskokraljevega in brez mojega | A |
grozili z ječo in skrivnim umorom, če pridem v | Ljubljano. | Vse to me, hvala Bogu, malo moti. | A |
v naših krasnih Julijskih Alpah, prinesli v | Ljubljano | žalostno novico: V Severni triglavski steni | A |
pokaže na torbo, premetano. TRUBAR: Pisma v | Ljubljano | ...Če pridejo v roke ... kralju Ferdinandu | A |
. da izgnanstva ... ne prenese ... šel bo v | Ljubljano | ... k Textorju ... TRUBAR: ... skesal se | A |
ljudmi vseh svetnikov. KLOMBNER: Čez celo | Ljubljano | je sveti Miklavž. BUDINA: Čez Kranjsko | A |
ČUREN Emilija mora priti kmalu za menoj v | Ljubljano. | STOPAR Nič se ji ne mudi, gospod Čuren. MUREN | A |
ne hišne in da zaradi mene ni treba hoditi v | Ljubljano, | ko imajo doma toliko potrebnejšega dela.Pozdravi | A |
tiščé ... . / . / stran 12 . / Noč je legla na | Ljubljano, | pesem umolknila je, nad goró se z rdečim | A |
vnemlje se ljubezni žar ... Noč je pala nad | Ljubljano, | godba obmolčala je, nad goró s krvavim | A |
sedmo uro; hladno sije trudno sonce nad | Ljubljano; | mrak prihaja, in pred mano pot je še neskončna | A |
si ne tlači; obilost podeli se ti modrosti, v | Ljubljano | pojdi ter se ‒ poprvači. V Oj ljudstvo ti | A |
Peljali se bomo v južno stran, V preljubo belo | Ljubljano. | Oh! ko me zagleda pred seboj, Kakó se bo vstrašila | A |
sprimi te, sivi, stari grad! Pod tabo belo | Ljubljano. | O zlata mati! sprimi vas bog, Na persi stisnite | A |
pokj so ga nesli v južno stran Ob potu v belo | Ljubljano. | ‒ Turki na Slévici „Germade po goràh goré | A |
Večer na Marijinem trgu Večer objel nemirno je | Ljubljano. | Krvava zarja se je v mrak zavila; Razklala nebni | A |
je pred mano. Ko jem, se včasih spomnim na | Ljubljano, | drugače pa spomini dajo mir. (Kosila v Maxiju | A |
izbral in dragi svoji v dar podal. Ko tvoj v | Ljubljano | pride mož, tud ti dobila ene boš, v rudeče usnje | A |
iljardnih krogel. . / . / stran 73 . / Slaniki V | Ljubljano | je prišel sod s slaniki. Vprašali so jih po | A |
Delavnica ‒ svetišče. Kdaj gre brzovlak v | Ljubljano? | Srebrni dim se vije med modrimi gorami. | A |
vas vprašam, odkod ste vi doma? »Tam gori nad | Ljubljano, | tri ur′ce je hoda.« Oj, mam′ca, kaj vas vprašam | A |
moral. Dvakrat ali trikrat ga vzamem s seboj v | Ljubljano, | da mi bo vole gnal v Gorico, in na jesen mi | A |
zamišljen v svoje posle, zavedel razlike med megleno | Ljubljano | in sončno Gorico.) Bridko se mi je nasmehnil | A |
prevod: Anton Sovré.) . / . / stran 15 . / Z | Ljubljano | se povezuje poljub Napoved Otorepčevega prispevka | A |
ustanovil Ilirske province z glavnim mestom | Ljubljano. | Razpadle so že leta 1813 ob ponovni avstrijski | A |
»Saj ga imam prav rada, samo kadar pride v | Ljubljano, | je sitno.Sram me je hoditi z njim po cestah | A |
preteklost je bil zelo ponosen. Ko je prišel prvič v | Ljubljano | in se je sam napotil v mesto, mu je Tinca rekla | A |
častnikom, ki so takoj prve dni po vojni prišli v | Ljubljano | na obisk, da bi si pobliže ogledali partizane | A |
odhiteli ponj ter ga z avtomobilom pripeljali v | Ljubljano. | Privedli so ga naravnost v dvorano na slavnostno | A |
teh krajih, pa morda vseeno kdaj potuje med | Ljubljano | in Trstom, je treba pojasniti, da je kamniti | A |
izkrcava, zdaj se vali, po prašnih vpadnicah se v | Ljubljano | valijo motorizirane enote, pešci, kljuseta vlačijo | A |
ozirali k nebu, pošiljali so po zdravilce v | Ljubljano, | ki jih od nikoder ni bilo, prižigali so sveče | A |
početi, ampak bi lahko šla k sestri Kristini v | Ljubljano, | k njenemu možu in njenim otrokom, lahko bi jedla | A |
dosti, kajti oče je izginil, najbrž k sestri v | Ljubljano, | še je upal, da jo bo prepričal, prejšnji dan | A |
nikoli več tista, ki bo najdlje od doma šla v | Ljubljano, | kjer bo capljala za procesijo Gospe rožnega | A |
je videl tisti del med turjaško posestjo in | Ljubljano, | od hiše v soteski in zaselku z imenom Zapotok | A |
zelo se je zanimal za našo deželo, za Trst in | Ljubljano, | hranimo dragocena pisma, iz katerih diha svetost | A |
na cerkvici svetega Nikolaja na Visokem nad | Ljubljano. | Na sliki je gola ženska, pod njenimi nogami je | A |
bo najprej s prvo trgovsko skupino poslal v | Ljubljano | vprašanje, ali je ta in ta res to in to, kar | A |
v Kelmorajn in potem nekam na Dobravo ali v | Ljubljano, | s Katarino.Zdaj naenkrat nobene od teh poti | A |
Simon je rekel, da nikomur, to jutro je prišel v | Ljubljano. | Praepositusje majal z glavo, Bog ti bodi milosten | A |
ostre in vroče žeblje... čez dva dni je odšel v | Ljubljano, | na Kresiji je v nekaj dneh vse uredil, prodal | A |
slikar ob steni tiste cerkve na Visokem nad | Ljubljano, | ki je s srditimi črtami in milimi potezami bajal | A |
treh letih je zaprosil, naj ga premestijo v | Ljubljano, | tu, kjer je začel svojo pot, tu bi rad počakal | A |
vodami na Barju, po tej poti je nekoč prišel v | Ljubljano. | Čez kakšni dve uri je bil na Visokem, ustavil | A |
na različnih koncih. Menda so prišli tudi v | Ljubljano. | Vsi z rdečimi telefoni v rokah in vsi sprašujoč | A |
Gregor pa se je spomnil, da bi poklical Ano v | Ljubljano. | Ane ni bilo, poklical je Ireno.Rekel je, da | A |
poti v Monfalcone, in ko stojita ob cesti med | Ljubljano | in Postojno, opazujeta kmečki par, ki dela na | A |
sestra se je cmerila. Potem pa so nas peljali v | Ljubljano | in tam smo spali do nadaljnega v zaporih.Takrat | A |
vode; drugačni so nad Bohinjem in drugačni nad | Ljubljano, | drugačni nad Korziko in drugačni nad Oranom | A |
Se tipa po žlebovih. Se gre v | Ljubljano. | Se izpridijo roke. | A |
provocirali, toda ko je zvečer letalo preletelo | Ljubljano, | je vedel, da je pač prišel ukaz, ki so ga morali | A |
naredili veliko škode, in jih preusmerijo v | Ljubljano | ali Zagreb; tam bi z njimi lažje opravili.Poročnik | A |
razširile govorice, da sta dezertirala. Z letalom v | Ljubljano. | Ko so še leteli... | A |
da se je Kučan predal in da je vojska zasedla | Ljubljano. | Vardžo je zrl vanj in opazil častnikovo živčno | A |
je njihov poveljnik vsaj desetkrat klical v | Ljubljano | za dovoljenje.Dovoljenje za uničenje kolone | A |
besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo samotež v | Ljubljano, | tega ni misliti. »Ženska je stara,« pravijo | A |
je prestregel s svincem. Kožice je pa nosil v | Ljubljano | prodajat.Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa | A |
koših sta ju nesla Ožbe in njegova žena Meta v | Ljubljano | zopet blagoslovit. Sama zase ne stoji gora sv | A |
gnjat in hlebec kruha in hajdi za Jurijem v | Ljubljano. | A še istega dne se je vrnil z novico, da je Juri | A |
»Oh, oče, od Sv. Andreja gre večkrat kdo v | Ljubljano; | naročite vendar komu!« »Če bi je ne potrl,« | A |
Ranjencev pa vozijo po cele vozove z Laškega v | Ljubljano. | Morda je že v Ljubljani. | A |
Če še danes teden ne bo pisma, pojdem jaz v | Ljubljano. | »Jaz grem z vami, oče,« je dejal Miha. | A |
Doline je šla vsak teden cela košara cefranja v | Ljubljano, | in moja sestrična Urša, Bog ji dal srečno zadnjo | A |
tudi njegov boter.« »Potlej gre za par let v | Ljubljano, | in ko se vrne, se bom še jaz kaj od njega naučil | A |
Janez k vojakom in France k mestnemu mizarju v | Ljubljano. | Do zadnjih tednov se niso ne fanta ne starši | A |
ločili, France,« je dejala Jerica. »Ti pojdeš v | Ljubljano, | in mi ostanemo tukaj.En teden potem, in ne boš | A |
odzvonilo, je že prišla Jerica. »Francetu v | Ljubljano | moram odgovoriti,« je dejal Tone, »pa mi je | A |
»Nič se ne boj, Zefa! Midva se popeljeva v | Ljubljano, | da nakupiva to malo, kar je še treba.Saj vidiš | A |
bi ne bilo lepo, če bi šla še za en mesec v | Ljubljano? | Gledališče, koncert, ples, to je življenje. | A |
imela prav dobro; pošiljal jo je v nunske šole v | Ljubljano | in potem je bila v njegovi hiši kakor domača | A |
ritmajstru povelje, da mora v treh dneh iti odtod v | Ljubljano, | ondi bo naposled zvedel, kam ga vede pot.Ritmajster | A |
in prehitro bi se razsulo njegovo bogastvo. V | Ljubljano | tudi ne. Predolga je pot in tudi prave vere | A |
jug podi čez Krim, ali pa je ogledoval staro | Ljubljano, | kadar je ni zakrivala megla. To se mu je bolj | A |
kmetje iz vse okolice so vozili blago iz Zaloga v | Ljubljano. | Zdaj pa je to vse minilo; Zalog je tih in zapuščen | A |
vleče zdaj žito in vino Založanom pred nosom v | Ljubljano. | Od konca seveda jih je to hudo zadelo, ker so | A |
velikani so vendar redki. V Dolskem gradu pod | Ljubljano | so kazali nekdaj ‒ da li še zdaj, ni mi znano | A |
kaj si morda je kdaj želel imel je nebo nad | ljubljano | imel je oblake in veter imel bo zdaj drobceno | A |
po kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v | Ljubljano. | Dve sta vlekli, tretja pa rinila. | A |
nisem še vsega povedal. A sina bom pa dal v | Ljubljano, | sina, da bomo tudi ljubljanski zmazek imeli | A |
jim dejali Kostelci - ki so hodili s tovori v | Ljubljano | po kramo.Nabralo se jih je osem, deset pa tudi | A |
strah, ko vas je šlo časi pol vasi k dohtarju v | Ljubljano, | od koder vas ni bilo po dva, po tri dni?Tudi | A |
tam je rojen tale moj Saša, iz Italije pa v | Ljubljano, | odkoder sva bila premeščena nazaj v Novi Sad | A |
pri cesarskem uradu, in ko je prišel Lazar v | Ljubljano, | me je nagovoril, naj se nastanim z njim vred | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |