kočo (1.498)

med pečnicami pod kotlom za žganjekuho. Pred	kočo	miza in klopi krog nje.Visoko drevo za kočo	A
kočo miza in klopi krog nje. Visoko drevo za	kočo	spušča vejo do strehe.Na levi prav v dnu odra	A
svoje svobode. Kaj so človečki tam spodaj, pred	kočo,	kaj vse te pičice, glave plezalcev pod menoj	A
stran 54 . / OSMI PRIZOR Pred menihovo	kočo.	Menih in Tugomer TUGOMER pride: Ni ga tu	A
/ stran 156 . / Noč pokriva med drevesi	kočo	tiho, dom očetni. Potnik trudni jo pozdravi	A
nebesne modrine prost polet je. Pred ubožno	kočo	starec jaz samevam in na soncu trudne ude si	A
da se gredo lahko kopat na škojero in zidat	kočo	iz kamnov na produ.Takrat se lahko dan na dan	A
uhajal iz razprtih ust, potem smo stopili v	kočo	iz brun.Bili smo pred tisto piramido občutljive	A
Takó sem bila sama in kukala sem v zapuščeno	kočo,	v kateri je gorel ogenj in se je kadilo skozi	A
režali in jaz sem jih sovražila, ker so podrli	kočo	našim dečkom.Tam zraven pa je bila še ena koča	A
onkraj ceste, zložili obleko v na pol odprto	kočo	in spet stekli dol, čez cesto, na prod. Pod	A
sočnega vina. Večer je, in leži z Nedo pred	kočo	na mehki travi. - Najdù, dolgo te nisem	A
zelo lačen je in prosi naju, da bi šla gor v	kočo	po hrano, je rekla.Zakaj pa ne gre sam, je rekel	A
Kako dolgo že teče, prekleto?	Kočo	bi bil že zdavnaj moral zagledati, ju zalotiti	A
drevjem zagledal z lesenimi strešniki pokrito	kočo.	Na samotni jasi je stala, precej visoko v planini	A
da se lahko preživlja z njimi, tudi kakšno	kočo	ali hlev, poročnik dobi samo dve kravi, navaden	A
sneg, ki mu prvič v življenju v Afriki zamete	kočo;	nehal je vihrati z zastavo in je le buljil v	A
utopljen je sedel Tetrev na klopi pred svojo	kočo	in preudarjal, kako bi dobil kaj moke in masti	A
eden je šel iz koče v hišo, drugi iz hiše v	kočo.	« »Jaz bom cerkovnik in čevljar,« je dejal Janez	A
zakotnik, večji siromak kot jaz, ki imam vsaj svojo	kočo	‒ od teh Bricov gori sem kupil nekaj otave,	A
te umetnik ni.’« »Ti imaš v mislih Škorčevo	kočo,	« je menil Janko. »Da, Škorčevo.	A
kakšno solzo za bratom, če bi bil njej zapustil	kočo;	toda živa se tadva nista marala, in smrt ju	A
tudi brat. Ali se preseliš zdaj ti v njegovo	kočo?	« »Nikar ne sprašuj tako neumno!« se je jezila	A
mnenja so bili vsi, češ da bi bil zapravil še	kočo	in vrt, če bi bil živel še kaj časa.Ugibali	A
bil, če bi bil šel že prvo noč spat v domačo	kočo,	ki je bogve kako razdejana. Razpravil se je	A
je odklenil Petan vrata in stopil v zapuščeno	kočo.	Veža je bila polna polomljenega orodja; na ognjišču	A
pozdravljen!« Doma sta skladali z voza in nosili v	kočo	Cila in Zefa pohišje, ki sta ga bili pripeljali	A
živeli, in ena izmed vaju se lahko omoži na	kočo.	« »Cila naj se, če je pri volji!« je dejala Zefa	A
kaj bo čez zimo in če bosta mogla obdržati	kočo,	vsaj to malo lastnine.Sestra je bila odšla,	A
te nove dekle. Kadar je pogledal na Petanovo	kočo,	kadar je videl očeta Petana, se je vprašal,	A
ker je imela pred očmi na eni strani domačo	kočo,	na drugi Gričarjevo hišo.Toliko jo je bilo izmodrilo	A
pregovoriti ob ugodni priliki zeta, da naj prepusti	kočo	svakinji; toda prenagliti se ne sme s takimi	A
ne da odriniti popolnoma. Tako je dobila Zefa	kočo	in zdaj naj bi dobila še denar.To ravnanje se	A
sem se jaz kaj smilila njej, ko mi je vzela	kočo?	In če dobi spet ona denar po Urši, ali nisem	A
žive duše; zatorej se potegne zopet v svojo	kočo	in v tihi jezi cedi sline in premišljuje žalostno	A
mu je preskočil spomin v isti sapi na Zarkino	kočo,	ki jo je bezgovje zaraslo daleč mimo slemena	A
vonjivi duh rastline. Včasih pa je zaklenila	kočo	in se odpravila na daljši pohod.Jemala ga je	A
ravno tačas natovoril nekoliko soli pred svojo	kočo:	mejači so bili pa vse čisto ovédeli, da se zopet	A
dene sol s kobile, kobilo pa v konják, gre v	kočo	ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem	A
kilometra od poti med zelenjem napol podrto	kočo.	Dež je že v curkih padal, ko je pridirjal h	A
trenutkih ga je prinesla suha, tankonoga kobila pred	kočo.	V različnih jezikih so vrele kletve iz jezdečevih	A
bil prišel s svojo bulo in Suljuga mu je dal	kočo	in ga sprejel za svojega oskrbnika.Neko noč	A
ženske. Tedaj je izpustil bulo in skočil v	kočo	po sekiro in tako oborožen je planil nad hajduke	A
prihruli do Bobojedčeve koče. Ante je baš za	kočo	rval česen.Glavar grozne vojske ga je pozval	A
podtaknil orožje. Atif Sarajlija mi je zažgal	kočo	na Čaklavici-planini in sedaj me hoče ugonobiti	A
prepričani, da se Jovica ne vrne v Mušićevo	kočo,	dokler bo letel nanj sum, da je udeležen pri	A
da je brez gospodarja. Začel sem tam graditi	kočo	in Tunjica mi je pomagal.Koliko je bilo trpljenja	A
Takrat sem šel v konak javit, da sem postavil	kočo	na carskem svetu, in prosit, smem li na tistem	A
je zažgal . / . / stran 625 . / mojo leseno	kočo.	Menda je mislil, da sem že doma in se spečem	A
Skočila je bila po mlajšo hčerko v gorečo	kočo,	jo prebudila in pahnila čez prag.In za njo samo	A
za otroke, je pridirjal tvoj konj pred mojo	kočo.	Z njega je skočil razbojnik, ki je nekdaj ušel	A
jadne kukavice. Proti večeru navale na mojo	kočo	zaptije.Vse so bili izvohali; zovejo me in ljuto	A
prišel domov ... spomladi. Vse je bilo zeleno pred	kočo,	vse pisano.V veži sem srečal Miciko.«	A
ni pustila, tudi to je prodala. Le polpodrto	kočo	na posestvu in zelnik okrog nje si je prihranila	A
poprodala posestvo in hišo, je šla stanovat v	kočo.	Nič ni bila težka selitev; za sina bi bila tudi	A
ni bila težka selitev; za sina bi bila tudi	kočo	prodala in obleko s sebe.Da bi se preživela	A
tačas je smuknil čevljar Gašper od vzad v svojo	kočo,	se preoblekel in urno sedel k delu. Butalci	A
Ko smo pomili posodo, pospravili in zaklenili	kočo,	smo se napotili zopet nazaj v Mojstrano skozi	A
verodostojen gospod, kajti ima spomenik in tablo in	kočo	in sploh. Bila je stvar, kakor sledi.	A
Trideset tisoč izvodov! Za narod in mladino,	kočo	in salon, za šolo in župnijske knjižnice!Ni	A
»Ali so take istorije za narod in mladino,	kočo	in salon, za šole in župnijske knjižnice?In	A
Ker je vedel le nekaj streljajev nad svojo	kočo	za skalnati žleb, v katerem so rasle temno zagorele	A
je občudoval gospodar in nesel poleno nazaj v	kočo.	Ker je bilo za kuho treba vode, sta šla k studencu	A
sneti oprtnik. Teta je hitro pregledala vso	kočo:	najprej tla, ki zares niso bila umita, komaj	A
led,« je gospod Kališnik hitel z vrčem pred	kočo.	Nič ni hotel razodeti, da natančno vidi, kako	A
odpočijejo,« je razlagala, ko je postavila čevlje za	kočo	na sonce. »Vse, vse po mili volji, gospodična	A
zagrebel. Potem se je previdno priplazil pred	kočo,	legel na sonce in se delal strašno nedolžnega	A
muho, martinčka od nikoder. Lisko pa leži pred	kočo	in se smeje v svojem hudobnem srcu.Ko Hudournik	A
otekel, se je konec tedna vendarle primotovilil v	kočo	in užil prvič košček klobase. »Trden si,« ga	A
zvijal in bežal, kar se je dalo. Za Hudournikovo	kočo	pa je bilo kot kopa visoko mravljišče. Seveda	A
Seveda so prišle mravljice tudi v njegovo	kočo	iskat mrvic in drobtinic.Poslej jih ni več preganjal	A
okolico. Prav posebno si je zapomnil pastirsko	kočo,	kamor sta hodila s Hudournikom vsako jutro in	A
Večkrat mu je nalila v leseno koritce pred	kočo	pomolzenega mleka, ki ga je Lisko zelo cenil	A
nekaj ga je prijetno ščegetalo v nosu. Šel je v	kočo.	Na mizi je stal lonček.	A
se premagal. Skočil je čez prag in obtekel	kočo.	A se je spet vrnil.	A
ričet v oči in ušesa. Tedaj pa zaropota pred	kočo.	Maruša je vrgla na tla butaro suhljadi in stopila	A
Vsi so jo hvalili. Po kavi je šla družba pred	kočo.	Muzikant je zaigral, legli so po trati in bili	A
se tako ljubo rada imela na toplem soncu pred	kočo,	se prikaže iz gozda zelo gosposka žena. Lisko	A
brisal posodo. Nato sta sedla na klop pred	kočo.	Sestrični so omahnile roke in globoko je vzdihnila	A
groma in treska strašno bal. Če je sedel pred	kočo	in gledal v dolgočasne megle in dež pa je zagrmelo	A
boljše so pa ljudje odnesli ali pa z njimi pred	kočo	kurili.Pogledal sem po vseh oddelkih.	A
in iskal, kje bi jih zagrabil, da bi vdrl v	kočo.	Ni mu uspelo.	A
medved naveličal vrat, je obgodrnjavsal vso	kočo.	Krado ob koči lepo zloženih drv je razmetal;	A
razmetal; kar je bilo še nerazžaganih goli pred	kočo,	jih je spehal po bregu.Slednjič je opazil vrh	A
umorila mater, jih poberem in odneseni s seboj v	kočo.	Tako sem sklenil.	A
obstanek! Zatopljen v misli sem se vrnil v svojo	kočo.	Lisica pri lovskem obedu Človek je bil že	A
saj sem z eno roko držal za kljuko na vratih v	kočo,	z drugo pa sekiro. Za žrebetke sem se bal, da	A
da bi to preživel, kar sem jaz. Skočil sem v	kočo	in zarinil vrata.Skozi okno sem gledal napad	A
napadal stimulus carnis, se je vrgel v trnje pred	kočo,	da je ves krvavel, skromno 6ed si je kajkrat	A
že pomolzla in prinesla veliko golido mleka v	kočo.	Potem je podnetila.	A
stisnila roko in šla. Ko sva bila že v bregu pod	kočo,	sva se ozrla.Na pragu je stala in gledala za	A
dninarja Tevža. Pred davnimi leti si je to	kočo	stesal pridni praded sedanjega lastnika Tevža	A
ob robu njive, tik občinske poti, steše revno	kočo,	ko nima kam z družino.Praded mu je rad dovolil	A
od nekdaj lastnik tistega jezika pred svojo	kočo.	Iz jeze se je posestnik Jurij lotil pijače.	A
deklice in žene. Kdor koli je utegnil, je pustil	kočo,	ujel ovco ali kozliča, natočil medu v buče in	A
Pogazil je vse, kar se mu je uprlo, oropal vsako	kočo,	zajel govedo in ovce, povezal s konopci ujetnike	A
niti ne lepa, toda pod rebrijo je imela vegasto	kočo,	seženj uporne peščene zemlje in vogal šmarnice	A
da bi je ljudjé ne gledali, ter stopi v to	kočo	in v ono kočo, iznenada, kakor sam angel nebeški	A
ljudjé ne gledali, ter stopi v to kočo in v ono	kočo,	iznenada, kakor sam angel nebeški.”Ne jokajte	A
Propali obrtniki, kmetje, ki so jim bili prodali	kočo	in zemljo, pijanci, ki niso bili za nikakršno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani