knez (2.378)

posadi na glavo Honzu.) Glej ga, pravi keltski	knez.	Kaj, Nela?	A
Konjeva, ne kneževa kost. HONZA: Že vem:	knez	kosti ... ne ... konj kneževe kosti kelt...	A
morda sem bil jaz strašni in strahoviti keltski	knez,	ki je drobil lobanje z mečem.Zato nihče ne bo	A
v Ljubljano njegovo veličanstvo naš deželni	knez	... nadvojvoda Karel ... da se mu poklonijo	A
s tem načrtom ... potem? LAMBERG: Deželni	knez	je katolik, nikoli ne bo tega odobril.	A
William Shakespeare OSEBE ESCALUS,	knez	veronski Grof PARIS, knežev sorodnik MONTAGUE	A
GROFICA MONTAGUE Ne več koraka proti njim!	Knez	Escalus s spremstvom KNEZ Uporniki	A
proti njim! Knez Escalus s spremstvom	KNEZ	Uporniki!Sovražniki mirú, ki jeklo skrunite	A
- Pod smrtno kaznijo, vsi proč od tod!	Knez	s spremstvom, Capulet, grofica Capulet, Tybalt	A
strani in koj je splošen boj. Naposled pride	knez	ter jih razžene. GROFICA MONTAGUE A kje	A
nastopijo CAPULET In Montagueju je zagrozil	knez	z enako strogo kaznijo ko meni.A starcema kakor	A
Sramujte se! Tybalt! Mercutio! Nehajta!	Knez	je strogo prepovedal pobój po ulicah veronskih	A
Ne stoj okamenél! Béži!	Knez	te obsodi na smrt!Romeo, beži, stran odtod!	A
Ubogajte! v imenu knezovem.	Knez	s spremstvom, Montague, Capulet, njiju soprogi	A
njiju soprogi in drugi nastopijo	KNEZ	Kdo je zanetil hudodelski boj? BENVOLIO Knez	A
hudodelski boj? . / . / stran 208 . / BENVOLIO	Knez	plemeniti, lahko ti povem, kako se je vršil	A
Brata mojega otrok! - O	knez!	O mož moj!	A
teče draga kri! - Pri časti tvoji in milosti, o	knez,	operi greh v krvi morilcev Montaguejev!- O,	A
- O, nečak moj!	KNEZ	Benvolio, govori, kdo je bil razvnel prepir	A
Govoril sem resnico, ako ne, obsodi me na smrt, o	knez!	GROFICA CAPULET On je sorodnik Montaguejevih	A
napravili na boj in enega ubili so vsi skupaj.	Knez,	ne zavrni me, pravice prosim: daj Romeu, kar	A
pravice prosim: daj Romeu, kar dal je Tybaltu.	KNEZ	Tybalt je bil ubil Mercutija in Romeo je Tybalta	A
se pokori za drago kri? GROFICA MONTAGUE	Knez,	ne moj sin, Mercutijev prijatelj; vzel je samo	A
kar je zapadlo smrti: življenje Tybaltovo.	KNEZ	Plačilo bodi večno mu prognanstvo.Razpor vaš	A
poročena. ROMEO Povej mi brž, kako je sodil	knez,	kako se pravi tisti žalosti, ki sili k meni	A
pregrešek zahteva po zakonih naših smrt. A blagi	knez	je sunil zakon v stran, izpregovoril ni besede	A
PRVI STRAŽNIK Čuvajte ga, dokler ne pride	knez.	Drugi stražnik z Lorenzom TRETJI	A
Držite mi tudi meniha!	Knez	nastopi s spremstvom KNEZ Kakšna nesreča	A
nastopi s spremstvom . / . / stran 268 . /	KNEZ	Kakšna nesreča, vzdramljena tak rano, iz jutranjega	A
vse kričí, hití, valí se k našemu grobišču.	KNEZ	Kakšna strahota nam gluší uhó? PRVI STRAŽNIK	A
strahota nam gluší uhó? PRVI STRAŽNIK Presvetli	knez,	grof Paris tu leží ubít; Romeo mrtev; Julija	A
Julija, prej mrtva, gorka zdaj, šele ubita.	KNEZ	Iščite krivcev teh zlodejstev strašnih.	A
mrtvaški. Montague in drugi nastopijo	KNEZ	Sém pridi, Montague!Zgodaj si vstal, da vidiš	A
vidiš sina, ki je zgodaj legel. MONTAGUE O	knez!	To noč mi je umrla žena od žalosti, ker ji je	A
Kakšna bridkost še čaka mojo starost?	KNEZ	Tja se ozri! MONTAGUE O sinko moj!	A
spodobi, da pred očetom svojim siliš v grob?	KNEZ	Naj hranijo vam usta žalovanje, dokler skrivnosti	A
zagovornik svoj obenem. . / . / stran 270 . /	KNEZ	Kar veš o vsem, povej nam brez ovinkov!	A
časom svojim strogost zasluženo obsodbe Vaše.	KNEZ	Poznamo te, da si pobožen mož.Kje je služabnik	A
stopil v grob, če bi ga ne ostavil samega.	KNEZ	Daj pismo sem, da ga preberemo!Kjé fant je grofov	A
njemu; jaz sem pobegnil in poklical stražo.	KNEZ	To pismo potrjuje vso izpóved menihovo; zvezo	A
žrtvi najinega spora! . / . / stran 273 . /	KNEZ	Otožen mir nam jutro to prinaša, še solnce se	A
Kaka sreča, da te samega vidim pri sebi, slavni	knez.	Cerkev je mene, nevrednega sina, postavila	A
do njega, ne daj, da ga izgubim. ‒ Prijatelj,	knez	Tugomer, jaz ti moram pomagati, moram sredstvo	A
MENIH iz koče pride: Ti si?	Knez	Tugomer, pozdravljen bodi v imenu božjem. TUGOMER	A
in življenje, ne more lagati, Tugomer. In ti,	knez,	kakor kristjan najmanj smeš mene neistine dolžiti	A
ne znam, kako bi bil prošel. MENIH Zakaj,	knez?	TUGOMER V dvomu sem bil, ali bi ti ne bilo	A
modri zbor je sêlski? »Jaz, grof Ureh, grof in	knez	Celjánom, Vsém Celjanom in okoličánom; Knez	A
knez Celjánom, Vsém Celjanom in okoličánom;	Knez	Slovencem in gospod Hrvatom, Nam sosédom, našim	A
sedel tú, Borút, Gorázd je In Ingo, poslednji	knez	naš!« »Tu volili smo samí si kneza; Kmet sám	A
/ stran 156 . / »Bog spólnil ti je željo,	knez!	Ves národ v têbi združil dnes!«	A
zdaj še krono tó dobíš.« »O rači jo, prejasni	knez,	Iz mojih rok vzprejeti dnes!« »Žarí se ko zlató	A
poljubijo žarki njegovi, kdo vladajoči ti v srcu je	knez?	Ti si prelestna, ej, ti si prejasna, toda jasnejše	A
bogati knezi v mesti Sihmu. Pa izide mladi	knez	Havila tja k šatorom Jakobovih sinov.	A
napolni glave duh razkošni, pa objema Judo	knez	Havila, in poljublja kneza močni Juda.	A
stopa Sihem poleg Dine, gleda mrko mladi	knez	Havila, jezno gleda Selef, bled je Tubal	A
da osvobodil svoj si rod!“ Med ljudstvom	knez	visok stojí in patriarhu govorí: ”Oj	A
zatrepeče glas ji v polutemi: ”Ako ljubiš,	knez,	življenje svoje, hitro konja brzega zajaši	A
Kranjskem Irmensul in bo češčen kakor astralni	knez.	V posmeh kazniv peha me v senci hvoj, njegov	A
Veneti), ali „Walucus dux Winedorum” (Valuk,	knez	Venetov), ter omemba v življenjepisu sv. Kolumbana	A
bolj so verjetno strmeli, ko je moral bodoči	knez	obljubiti zavezo ljudstvu, namesto da bi ljudstvo	A
kam smejo nekaznovano jahati. Biti vojvoda,	knez	v tej nekoliko tajinstveni vzhodni deželi, je	A
žensk in moških, in ‒ kar je najpomembnejše ‒	knez	je moral obljubiti zvestobo ljudstvu, preden	A
maral biti ne kralj; bil sem samo slovenski	knez.	Ure in ure sem sedel na svojem prestolu, si podpiral	A
pob? Kje je tisti otroško zasanjani slovenski	knez,	ki je sedel na svojem prestolu nad izvirom čiste	A
izrekel. Mislil bo na peklensko spletko, ki jo je	knez	temin pripravil že zdavnaj, v neki davni in	A
povem: Če je kje kakšna dežela, v kateri vlada	knez	temine, ki širi svoja povelja prek alkimistov	A
motil. V deželi je res iskal svoja oporišča	knez	temine in pravični ljudje so se morali bojevati	A
vselej odtegnil svoji skriti zavezi. Hudičeva?	Knez	temin ni tukaj po naključju omenjen.Kajti jasno	A
Tisti črni tip z brevirjem pod pazduho.	Knez	temin vlada v tej deželi.Zmeda in ogenj povsod	A
črni svili, da, tam na konju sedi sam deželni	knez	in se smehlja in prijazno pokima, da, celo skloni	A
po božji milosti nadškof v Kölnu in volivni	knez	v prestolnem mestu Bonnu po cesarskem mandatu	A
Rekel je, da nekaj podobnega, da se piše	Knez.	-In potem me boste, gospod profesor, gnjavili	A
Vi ste Cesar? je rekla. Rekel je, da	Knez.	-	A
Dolgo sta si molče sedela nasproti. Profesor	Knez	je hotel pojasniti. -	A
jih pravzaprav ne potrebujem več. Profesor	Knez	je odprl škatlo.Na vrhu je ležalo pismo z Dunaja	A
vrhu je ležalo pismo z Dunaja, 19. januar 1925.	Knez	ni sodil med tiste literarne zgodovinarje, ki	A
. / . / stran 78 . / - Oprostite, je rekel	Knez.	-	A
več iz hiše, močno je zaposlena. Profesor	Knez	je bil rahlo nejevoljen.Seminar res lahko počaka	A
in pecivom se sploh ni zmenila, torej jo je	Knez	odložil na polico.Potegnila ga je v delovno	A
- To ste še našli med pismi, je rekel	Knez.	-	A
za debelimi stekli očal čudno pomanjšane.	Knez	se je presedel.Pomislil je, da bi vstal.	A
- A ja? je rekel profesor	Knez,	ker se ni spomnil ničesar pametnejšega. -	A
Predenj je potisnila šop popisanih papirjev.	Knez	jih je ošinil s pogledom, vendar ni vzel nobenega	A
- Kaj pa govorite, je rekel	Knez,	spoštujem vas. -	A
Boste malo peciva?	Knez	je prikimal. -	A
nad zapiske. Naslednje tedne je profesor	Knez	preživel v nenavadnivročici.Prebiral je nočne	A
sem vso puhlost in sem šel proč. Tu se je	Knez	nekoliko zaustavil. To je bilo podobno stališču	A
z definitivno njegovo pisavo. Zakaj profesor	Knez	se je z zapiski resnično odpravil tudi h grafologu	A
molele nekakšne žice, spredaj pa debele leče.	Knez	je vedel, da je z akademikovim zdravjem, zlasti	A
onostranstva, vsekakor nekaj tako nenavadnega,	Knez	bimoral reči: grotesknega, česar še ni videl	A
je zmeraj pogosteje spraševal tudi profesor	Knez.	Vsako jutro, ko je pozvonil pri gospe inženir	A
njegove stavke. Že nekaj tednov tudi profesor	Knez	ni več spal.Podnevi je hodil od njenega stanovanja	A
Ko ga je sredi noči poklicala po telefonu,	Knez	še enkrat, kot že tolikokrat doslej, ni verjel	A
razjedajo teh nekaj let, ko te ni več. Profesor	Knez	je obsedel ob mizi.Poslušal je enakomerno dihanje	A
tednih. Stanovanja pa še zmeraj ni zapuščala in	Knez	je postal njen oskrbnik.Stvar je skušal vzeti	A
Ne bomo več pisali, je rekla.	Knez	je molčal. -	A
nek način... je rekel, na nek način verjamem.	Knez	je segel po pecivu. -	A
Mogoče govorite tudi angelske jezike, kaj?	Knez	si je oblekel plašč. -	A
To poznate, ne? Tudi	Knez	se je nasmehljal in pokimal. -	A
ni dobro živeti. Drugo jutro je profesor	Knez	prišel v prodajalno s pecivom. Postregla mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani