knez (101-200)

mojem skromnem mnenju, ki ga je milostljivi	knez	često počastil z odobravanjem, bi imeli iti	A
končal z vprašanjem, kje in kdaj bo milostljivi	knez	blagovolil govoriti s srečno deklico. Grof se	A
natvezel, da je ubežnik nedolžen. Milostljivi	knez,	prosim, le pomislite ‒« »Ne, ne,« je branil	A
vprašal prvega, kaj meni o tem. »Milostljivi	knez,	« je odgovoril ta, »v vašem imenu mu bom takoj	A
celjskih očetov. Nihče pač ne dvomi, da je svetli	knez	in grof Urh vladar in gospod nas vseh in da	A
nobene cene?« ji je odvrnil on. »Oj, da, da,	knez	milostljivi,« je hitela deklica, »a naj se vrnem	A
je bil videti jako slabe volje. »Milostljivi	knez,	« je dejal baron, »jaz, baron Bonifacij Benko	A
štorkljastega ritmajstra, ki je pa, čeravno ne	knez,	vendarle grof ali vsaj baron.Imela bi ga neizrečeno	A
riložnosti za dobro, da je učil že Tomaž Akvinski. Ta	knez	šolastike in prvi katoliški profesor, Buternov	A
lvasorjeva; v njej nihče ne stanuje. Tako je ukazal	knez	Windischgrätz, ki je nedavno kupil to graščino	A
Šel je h knezu in ga izpraševal. Pa	knez	se je delal, kakor da ga ne ume in ne pozna	A
v železje, pa tudi to ni izdalo. Buzdugi je	knez	toliko, kolikor mu je noht, kar si ga odreže	A
vklenjeni jetniki, zaplenjena živina, prnjavorski	knez.	Drugega dne je šel dopoldne in popoldne v konak	A
kruh; vina ni bilo v samostanu. Stregel nam je	knez	iz Petrovega sela.Ker je prinašal v obednico	A
je še posebe zanimalo, se li nahaja v Piliću	knez	ali muktar, ki mu podpiše pripravljeno potrdilo	A
knezu Karavajiću, da bi major i tam pozvedoval.	Knez	ni vedel nič bistvenega povedati, pohvalil je	A
Črne Gore, kjer mu ga je podaril sam črnogorski	knez	za junaštvo v bojih s Turki.Vsak hercegovski	A
jatagan ali samopal. Za spomin je delil čestiti	knez	orožje in ne za boj proti Švabom.Zato dajte	A
prehod na varna tla. V Belgradu je vladal takrat	knez	Milan, ki se je čutil varnejšega v tujini nego	A
domače: Salko Forta), že imenovani Pero Tunguz,	knez	Samardžić, begi Čengići in drugi.Padlo je v	A
župan turške vasi; v kristjanski vasi županuje	knez	oka utež približno 11/2 kg; tudi večja	A
hoče vladati,« ‒ govorjena Antom, »Volk vam bo	knez,	« ‒ govorjena Slovenom, je zadostovala, da se	A
stregli miroljubnemu gostu, kakor bi prišel mednje	knez	ali sam obrski kakan.Celo njegovemu konju so	A
kako je zapravljal svoje bogastvo, kakor kak	knez,	kakó je zidal prekrasne palače po mestih in	A
sklonilo ... Glej ga, kakó hodi ... Boga mi, to je	knez	... , rojen knez ...!“ ”In njegovi hčeri?“	A
ga, kakó hodi ... Boga mi, to je knez ... , rojen	knez	...!“ ”In njegovi hčeri?“	A
so jim potrdili papež, patriarh, habsburški	knez	in cesarji, Maksimilijan I. prvič in Leopold	A
bral sodnik, »Premilostni Cesar, Kralj, Deželni	Knez,	Gospod, Gospod ... «	A
je Rabatti in mu stisnil roko. Pristopil je	knez	Porzia.Zajemal se je za igralca, ki je glumil	A
Štefan Golja.« »Poznal bi ga rad,« je dejal	knez.	Privedli so mu fanta.	A
Privedli so mu fanta. »Od kod si,« je vprašal	knez	po latinsko. »S Tolminskega,« je odgovoril dijak	A
stric, ki je duhovnik, preživim se pa sam.«	Knez	Porzia je stisnil dijaku zlat novec v roko in	A
pravdo proti upornikom. Predsedoval je komisiji	knez	Porzia.Člani so bili grof Wildenstein, svetnik	A
razlikujočimi se svojstvi lepo strinjajo. Hanibal	knez	Porzia je vreden predsednik.Knez je član najuglednej	A
Hanibal knez Porzia je vreden predsednik.	Knez	je član najuglednejšega in že izumirajočega	A
med duhovniki kot izreden poznavalec vulgate.	Knez	je bolj človek kot pa uradnik.Preiskava mu tolmači	A
uradnik. Preiskava mu tolmači kmetiško dušo;	knez	sočustvuje z njimi, gre ni mu preiskavo le kmetiška	A
vsakdanjost. Nobene visoke kretnje nimajo,	knez	bi jih želel gledati kot žrtve, a po svojem	A
všeč, niti ga morejo vztrajno zajemati. Zato je	knez	v komisiji bolj trpen kakor delaven, posreduje	A
strastni strogosti Lindlovi. Če že plemiča	knez	in grof ne moreta prodreti v kmetiško dušo,	A
naključju, da sta si pogledala predsednik komisije	knez	Porzia in kmet Andrej Laharnar iz duše v dušo	A
Andrej Laharnar iz duše v dušo, človek človeku.	Knez	je vprašal: »Ali veš kaj povedati, kar bi ti	A
»O tvojih, o postavi.«	Knez	je molčal, nato je vprašal: »Bral si svoje bukve	A
Boš že zvedel.« »Blazni,« je pomislil	knez,	ne da bi se mogel znebiti močnega vtisa, ki	A
Lindl pa je bil kar užaljen.	Knez	se ni zmenil zanj.Po ženini smrti se je bil	A
groze ga bo našel razdor,« si navaja onstran	knez	Porzia iz latinskega pesnika. Gradnik kleči	A
ne bi prav iste nedelje odpravil na lov sam	knez	Windischgreatz in so ga potem tri dni in tri	A
prvak tedanjih diplomatov: Klemens Vencel Lotar	knez	Metternich-Winneburg.Stal je takrat na vrhuncu	A
spalnico in 𠆮nfilado sprejemnih sob’.« Da je bil	knez	Klemens Vencel Lotar leta 1821 še jako lep mož	A
morile kralja iz Neaplja, so bile utemeljene.	Knez	Metternich, dasi skoz in skoz absolutist in	A
so se ga vsi suvereni, od diplomatov pa samo	knez	Metternich in ruski zastopnik grof Capodistrias	A
Spredaj je bilo vse oddano: tam je stanoval	knez	Neri-Corsini, toskanski minister.In hišni gospodinji	A
dobro delo, da so ji pridelili gosta, ki je bil	knez,	četudi samo laški knez. Razgovor pri kavi se	A
pridelili gosta, ki je bil knez, četudi samo laški	knez.	Razgovor pri kavi se je pričel z običajnim prepirom	A
kakor roža, ki se koplje v jutranji rosi.«	Knez	Metternich, ki je bil grd prozaik v takih rečeh	A
vsekdar avstrijski državni in konferenčni minister	knez	Metternich. Ta je bil v svoji vsemogočnosti	A
zanašati na svojega vladarja, pri katerem mu je bil	knez	Metternich ravno ob ljubljanskem kongresu korenito	A
stališče. Kakor smo že povedali, je stanoval	knez	Metternich v drugem nadstropju barona Zoisa	A
prostaščina v mišljenju prav močno zastopana!	Knez	Metternich ni poznal takta in tudi pri kongresnih	A
nalašč stopam na noge.« Med tistimi, katerim je	knez	pri vsaki priliki nalašč stopal na noge, je	A
omenjali, Capodistrias. Tega ruskega državnika	knez	ni mogel ne videti ne gledati. To nasprotje	A
salonu, neposredno pred konferenčno sobo, pa	knez	Metternich.Vsakemu posebej je stisnil roko ter	A
indiskretno raznašalo kot »najnovejše«. Tudi	knez	Metternich je moral marsikatero grenko požreti	A
kongresu zastopali. Avstrijo sta zastopala	knez	Metternich in general konjice, baron Vincent	A
minister v Parizu; Prusijo: državni kancelar	knez	Hardenberg, grof Bernstorff, minister vnanjih	A
sardinski minister, in grof d′Anglie; Toskano:	knez	Neri-Corsini; Modeno: marki Molza. S tem so	A
zgoraj omenjeni večer v Metternichovem salonu.	Knez	jih je, kakor smo povedali, živahno sprejemal	A
močjo lorda Holanda? Pri vsakdanjih« ‒ tako je	knez	imenoval člane spodnje zbornice ‒ »je propadla	A
času!« »Kaj zdihujete, dragi grof!« se oglasi	knez	Metternich. »Če želite, vas priporočim njega	A
Nekateri poznejši zgodovinarji trdijo, da je bil	knez	Metternich plačan agent turškega vladarja in	A
ki so v tem oziru že tedaj krožile po Evropi.	Knez	je nekoliko prebledel, tako da je grof Blacas	A
Menim, da govori ljudstvo nemško,« odgovori	knez,	»a v to bi svoje glave ne hotel zastaviti.A	A
»Morda imate prav, ekscelenca,« se zasmeje	knez	Metternich, »a vzlic temu je Moreja turška provincija	A
Moreja turška provincija!« Vmes je posegel	knez	Hardenberg: »Najsi bo že nemško ali slovensko	A
včasih drugi kosili. O madami Catalanijevi	knez	Metternich ni rad govoril tiste dni.Toliko več	A
ravnokar vstopil v predsobo kardinal Spina.	Knez	je kakor živo srebro poskočil ter odhitel.	A
zob, nič drugega kakor kratka besedica: pes!	Knez	je prihitel do vrat, ki mu jih je ravno pred	A
in okrog vratu so mu frfotali rdeči trakovi.	Knez	in Spina sta se globoko priklonila drug pred	A
Prišel je zopet zastopnik, ki ga je moral	knez	pri vratih sprejeti. Zatorej je zapustil kardinala	A
slabega papeža sploh še nikdar nismo imeli!	Knez	je zopet prisedel k ruskim zastopnikom. »Iz	A
edini, ki more priti v poštev.« »In zakaj ne	knez	Ypsilanti?« »Ali naj govorim odkritosrčno, ekscelenc	A
siknilo izmed zob. Ko so bili vsi zbrani, je	knez	Metternich vstal; za njim so vstali vsi drugi	A
bila razsvetljena kakor kaka plesna dvorana.	Knez	se je v hipu izpremenil, postal je v trenutku	A
kratek trenutek pustili pred visoki kongres.	Knez	Metternich je začel sejo ter ukazal najprej	A
priklanjal, dočim je pri kongresni mizi vstal samo	knez	Metternich ter vrnil globoke poklone z lahkim	A
»Signori, signori!« Tem odločnejši je bil	knez	Metternich: »Vojvoda!Visoki kongres vam je dovolil	A
Obžalujem, vojvoda di Gallo,« ga je zavrnil	knez,	»govoriti vam ne dopuščam.« »Prosil bi vsaj	A
Glavni steber vladarski rodovini pa je bil	knez	Metternich, zategadelj je bil Thurnovim vzor	A
Napoleonovo moč po nemških bojiščih, skratka:	knez	Metternich je bil Thurnovim nekaj nadnaravnega	A
zlata noč in . / . / stran 114 . / dan kraljeval	knez	Metternich.Ta knez je bil predmet tisti veliki	A
stran 114 . / dan kraljeval knez Metternich. Ta	knez	je bil predmet tisti veliki in globoki ljubezni	A
postati! . / . / stran 120 . / »To je Metternich!	Knez	Metternich sam!«Nihče drug ni smel s tem ponosom	A
ni smel s tem ponosom korakati kakor le njen	knez	Metternich! Ta hipna misel jo je s silo tirala	A
Zarojilo ji je po glavi: »Take oči more imeti samo	knez	Metternich!« Ojačila se je ter vprašala pogumno	A
je ter vprašala pogumno: »Svetlost ste vendar	knez	Metternich?« Rahlo se je zasmejal: »Ne, gospica	A
« »Prosim,	knez	Metternich!« se je pikirano vpletla vmes.	A
je pikirano vpletla vmes. »Dokler ne pride	knez	Metternich, gospica ‒!« »Kontesa, prosim, kontesa	A
težko ustreči, kontesa! Dokler torej ne pride	knez	Metternich, privoščite mi čast razgovora, kontesa	A
je tej galantno izraženi želji. A ker ni bil	knez	Metternich, je ni dalje zanimal.Obraza, ki ga	A
je izgnal korziškega roparja iz Evrope, če ne	knez	Metternich?« Zopet se je zasmejal ter dostavil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani