knez (401-500)

‒ Don Carlos, III, 10	Knez	in škof Janez Evangelist je ravnokar prestopil	A
prepustil vtisom bleščeče božje službe. Sam	knez	in škof je opravljal sveto mašo.Po dokončanem	A
‒ * * * Po dokončani birmi šel je	knez	in škof na Nižavo, da je gost pri Ernestu Malcu	A
duhovščina. Ženske so bile izključene; v tem je bil	knez	tako strog, da se niti domači gospe ni odkazal	A
niti domači gospe ni odkazal prostor pri mizi.	Knez	je navadno le malo časa ostajal pri obedih,	A
veliko navdušenostjo, kako je srečen, da ga je	knez	in škof tako visoko počastil.Knezova strežaja	A
zelenem na lipovi veji,« počila je vest, da bo	knez	zdaj delil svoje avdience.Govorica takoj utihne	A
vračajo, ali potrti ali pa radostni, kakor je	knez	ravno delil svojo milost ali nemilost. Naposled	A
spuščene zavese, vladal je skoraj mrak v prostoru.	Knez	je bil, kakor znano, jako nervozen, zato ni	A
pogled, ondi v steklu temno svoje obličje.	Knez,	sedeč na mehkem stolu, obrne obraz proti njemu	A
v stiski, kako bi besede uvrstil, da bi vam,	knez	in škof milostivi, prijetno donele in vam ne	A
odgovornost, če jih ne boste obračali v prid!«	Knez	vstane s sedeža svojega.Nekje pri oknu pa je	A
zemlja sama pod njim!« »Kdo je to?« vpraša	knez	sočutno. »Ta trpin« ‒ in Filip v strasti pristopi	A
ničesar ne odgovori, nadaljuje Filip: »In vi,	knez	in škof milostivi, vprašali boste zdaj, čemu	A
pastirja svojega zahteval račune, morali bi vi,	knez	in škof milostivi, s krvjo obliti spoznanje	A
stran 126 . / »Ostre so besede vaše!« odgovori	knez,	ne v srdu, ker je vsekakor občutil, da sveti	A
besede. »Čul sem že o vas fantastih!« ponavlja	knez,	»a da ste tako žaroviti, nisem menil!Toda svet	A
z njimi brezplodno postopanje svoje. Ali vi,	knez	milostivi, sklicevali se pri blagem svojem srcu	A
Nekaj časa je vladala tihota.	Knez	se zamisli: »Morda je nekaj resnice v besedah	A
vrhovi, na katerih počiva skoraj večni sneg.	Knez	se zamisli v pokrajino. »Krasna zemlja,« pravi	A
hvaležni. Lepšega življenja, kakor bi ga imel tak	knez	in mož po volji božji, si misliti ne morem.	A
Z Bogom, mladi prijatelj!«	Knez	pozvoni.Videti je bilo, da noče dlje govoriti	A
želja moja je, da me spremite« ‒ tu se obrne	knez	k staremu župniku ‒ »vi, gospod župnik Skala	A
Nepričakovano je bil prišel po peščenem potu	knez	Janez Evangelist.In zdaj je stal pred njima	A
držal s srebrom kovano knjigo, brevir svoj.	Knez	je na deželi svoje molitve rad opravljal pod	A
‒ ‒ Drugo jutro je odhajal	knez	Janez Evangelist. Pred Nižavo stoji njegov voz	A
Prišel je tudi hišni gospodar. Ko stopi	knez	na dvor, pade na kolena ljudstvo, katero je	A
vrsta tja v pogorje, v deželo, kjer je hotel	knez	deliti birmo. Pred Nižavo pa ostane Ernest Malec	A
srcu ne obudi. Simon Jenko Tisto jutro, ko je	knez	in škof zapustil Nižavo, bilo je tudi na višavskem	A
vpeljal pri dvoru sin visokega dostojanstvenika,	knez	Aleksander Teanski.Živel ni v redu in s tolpo	A
gorjupe pokore! Kmalu so sikali jeziki, da se	knez	Aleksander ni bal dvigniti pogleda še celo do	A
začudena in v hipu me je pretresla groza. ‚Kdo?	Knez	Aleksander!’ vzdihnila je in kakor zora se ji	A
razširila kipeča kri po nebeškem obrazu. ‚Visokost,	knez	Aleksander Teanski!In semkaj bo prišel in brez	A
njeni želji. ‚Pri nas se ne sme dolgočasiti	knez	Aleksander!’ dejala je živahno. ‚Visokost,’	A
tiste sreče, ki jo uživam zdaj!’ ‚Margerita!	Knez	Aleksander ima slabost, da rad puši, in čemu	A
pogledom, kakor ga je imel v oblasti svoji samo	knez	Aleksander, najlepši mož v vsej Evropi! Hipoma	A
Bila je to strela z jasnega neba.	Knez	je odhitel v sosednjo sobo, dasi ni imela izhoda	A
zapuščala zavest. Tudi je v tistem hipu prekoračil	knez	Aleksander prag sosednje sobe; bil je bled kakor	A
moralo zgoditi. Postala sem kneginja Teanska.	Knez	Aleksander mi je bil blag soprog; bil je pravi	A
tako jadrno se je razširila vest, da je sam	knez	in škof Janez Evangelist obiskal Nižavo ter	A
zanje. Ko pa se je celo zvedelo, da je sam	knez	Janez Evangelist vpisal v kolo delničarjev,	A
Ernest Malec gojil upe, da ga bo ta dan počastil	knez	in škof Janez Evangelist; ali namesto škofa	A
noči prešinil mrtvoud in da ‒ umira! In res je	knez	Janez Evangelist umrl tiste dni, in mi vsi vemo	A
stari obitelji Palffyjevi in da ji je bil soprog	knez	Teanski! »Pri sveti Devici in Materi božji,	A
in da te vsako noč prihaja reševat energičen	knez	iz oblasti kakega hudobnega čarovnika!Uboga	A
voditi konja, na katerem je sedel visoki cerkveni	knez.	»Vaša milost,« je izpregovoril ponižno, »pripravite	A
treba sramovati, kadar se usede za njegovo mizo	knez	in škof ljubljanski. In ni se sramoval potem	A
prenaša tovore čez Apenine. In premilostivi	knez	in škof, ki mi bogato poplača današnjo pot,	A
odžirali trgovski zaslužek, dokler jih deželni	knez	ni odpravil na prošnjo ljubljanskih trgovcev	A
bilo je leta 1859) zmagovito stopili na tilnik.	Knez	je črtil Angleže iz vse svoje duše; moj gospod	A
neznosno ošabne Anglije. Naposled popusti indijski	knez	svojo obitelj v Parizu in se napoti skrivaj	A
Nesumnjivo dospeva v Belučistan. Tam najde	knez	v velikem mestu Kelatu mnogo indijskih velikašev	A
proti nam pomikala močna angleška vojska. Moj	knez	je slutil, da ne bo nikdar več videl žene in	A
pridejo nosači in kopači v tabor nazaj, dá jih	knez	usmrtiti. Tako sva vedela za zaklad samo jaz	A
usmrtiti. Tako sva vedela za zaklad samo jaz in	knez.	Naročil mi je, naj ostanem v taboru in naj potlej	A
porabim naj ga za pospeh svobode in omike. Nato je	knez	s svojimi tovariši udaril na angleške prednje	A
je končal vstanek in kako je umrl ljubljeni	knez.	Tako mi je pripadlo ogromno imenje; samo seči	A
ruskem knezu in se preselil v Monako, ko je	knez	kupil ta dvorec, v katerem imam sedaj čast govoriti	A
enega imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo	Knez	. Na lepi trati, pod visokimi stolpi	A
zjutraj se z gospo odpeljem. Že dolgo časa me vabi	knez	Pomarančar, da bi prišel k njemu in bil za botra	A
»Milost, presvetli grof, milost, presvetli	knez!	« kriči ciganka venomer.»Prosite za naju, lepi	A
grof presvetli, usliši prošnjo revne matere,	knez	presvetli, in bog ti daj srečo in zdravje in	A
hitro tudi vaši prevzvišeni svetlobi, gospod	knez!	Pljuni mi vsak na moj prag, če nisem poštena	A
proti vitezu ter dostavil: »Če prinese gospod	knez	v enem mesecu deset cekinov, mu vrnem bodalo	A
povej, kdaj si dobil to bodalo?« »Danes, gospod	knez,	davi.Prodal mi ga je majhen, suh gospod s črnim	A
kreposten, strog, ra . / . / stran 315 . / dodaren	knez,	je ustanovil državo kalifov in uvedel novo ero	A
Oni grof mu je včasi tudi kakšen princ ali	knez	ali milijonar ali kaj takega iz boljše hiše	A
meščanska družba že prerahljala tla. Italijanski	knez	je povabil Danteja v svoj podeželski dvorec	A
pošalil, ker je bilo v njej le malo vode. Užaljeni	knez	pa je dejal: »Vaše šale niso umestne.V ribniku	A
nadarjenostjo. Raffaelo je živel razkošno kakor kak	knez,	Michelangelo pa je bil bolj skromen.Ko je Raffaelo	A
dne je dobil naslednji odgovor: »Spoštovani	knez!	Mi, ki smo živeli v starih, lepih časih, vemo	A
neko drugo damo in ga je vprašala: »Povejte mi,	knez,	če bi obe padli v reko, katero od naju dveh	A
ženina za več stoletij naprej. Saški volilni	knez	Moritz je obsodil vojaka, ki je ukradel en tolar	A
vislice. Ko so ga peljali na morišče, ga sreča	knez.	»Ali nisi bil norec, da si tvegal življenje	A
tolar?« ga vpraša. Vojak pa mirno odvrne: »	Knez,	doslej sem tvegal življenje vsak dan za devetnajst	A
življenje vsak dan za devetnajst vinarjev.«	Knez	Moritz pomisli, da znaša toliko dnevna plača	A
. / stran 205 . / Neki drug saški volilni	knez,	August, je imel zvestega knjižničarja, ki je	A
je bil nadušljiv in povrh tega skoraj gluh.	Knez	ga je vedno spraševal, kako je z njegovo naduho	A
K znanemu zdravniku Hufelandu je prišel neki	knez	in mu dejal: »Slaven zdravnik ste in človeško	A
uiti skušnjavi kot obrekovanju.« Mongolski	knez	Tamerlan je naročil slikarju, naj izdela njegov	A
naročil slikarju, naj izdela njegov portret.	Knez,	ki je imel le eno oko, je slikarju zagrozil	A
355 . / SMEH JUGOSLAVIJE SRBSKA FOLKLORA	Knez	Miloš Obrenović je leta 1830 sestavil skupščino	A
ti nihče ne upa v obraz povedati, da lažeš.«	Knez	Miloš ni bil posebno radodaren.Ko je odhajal	A
obdaruje. »Njemu je lahko,« je zagodel stari	knez,	»on je knezov sin, jaz pa sem samo sin govedarja	A
se mi odpre nepričakovana sreča. Kakšen ruski	knez	me izbere za svojega privatnega tajnika.Če ne	A
plesalka v templju - (op. prev.) radža: (v Indiji)	knez,	vladar - (op. prev.) bramin: (v Indiji) pripadnik	A
barve, ker bi povsem zadostovala navedba, da se	knez	oz. koroški vojvoda preobleče v kmečko obleko	B
nosili spokorne in žalne pasove. ‒ Karantanski	knez	mora nositi prav tako pas, kot znamenje vrlin	B
Panoniji okoli 30. ‒ prim. F. Grivec, Slovenski	knez	Kocelj, Ljubljana 1938, str. 55 močno kulturno	B
države v Moskvi, od koder sta metropolit in	knez	vladala vsak na svoje področju, je Moskvo kaj	B
pravzaprav ljubeči idiot. Prav tak ljubeči idiot kot	knez	Miškin v romanu Idiot, katerega podobi se že	B
silnejša bolezen - ljubezen. S to razliko, da	knez	Miškin v primeri z Nastasjo Filipovno na tuje	B
prevrtljiv, temveč vedno samo poslušen in ustrežljiv.	Knez	Miškin je poosebljena ljubezen.Knez Miškin sploh	B
Knez Miškin je poosebljena ljubezen.	Knez	Miškin sploh ni knez Miškin knez Miškin so drugi	B
je poosebljena ljubezen. Knez Miškin sploh ni	knez	Miškin knez Miškin so drugi. In prav tak je	B
oosebljena ljubezen. Knez Miškin sploh ni knez Miškin	knez	Miškin so drugi. In prav tak je tudi Dostojevski	B
kletvice. V resnici pa je Satan ostal, kar je bil:	knez	tega sveta! Vendar ta njegova knežja mogočnost	B
uporne, pa dokazuje tudi dejstvo, da je volilni	knez	v Kölnu poslal na Kranjsko komisarje, ki so	B
izročili vojvodstvo, razločno pokaže bistvo:	Knez	je najprej obljubil zvestobo ljudstvu, šele	B
Poljski. Komaj se je vladimirski in moskovski	knez	Ivan III. (ta je naziv kneza „vse Rusije“ podedoval	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani