nova beseda iz Slovenije
dolžnost, da vse pregledam in da svojim delom dam | izraz | poslednje moje volje. HERMAN MLAJŠI Čemu te | A |
in isti obraz: na čelu pečat lenobe, v očeh | izraz | zaspanosti, nič gibanja, nič življenja.Čuditi | A |
naravnost in ne v prilikah. ”Jaz ljubim,“ - to je | izraz, | pod katerim tiči celo kopa različnih misli in | A |
ljubo presenetil ta nenadni in nezasluženi | izraz | narodove dobrohotnosti.Verjemite mi, da sem | A |
duše svoje svete, in tvoj pogled tej duši je | izraz. | Kako slutiti moreš, ôtrok zlati, da v moji duši | A |
nisi mi telesa mati le. Prejasen srca svojega | izraz | pustila svetu si ‒ mojé srce. In tega srca ni | A |
Spomin mi vzel bo tistih hipov raj, in moj | izraz | bo morda blažen jok. Doni nocoj na stolpu žalen | A |
svojo pot si dela plaz. Ideja krepka najde svoj | izraz, | le rime njej slede, ne ona rimam. Preroški | A |
Hlastno, hlastno ga on čaka, otopel mu je | izraz. | Zopet pravega ni vlaka; dim le puha mu v obraz | A |
Hlastno, hlastno ga on čaka, otopel mu je | izraz. | Zopet pravega ni vlaka; dim le puha mu v obraz | A |
Kakorkoli že, bili so njegovo delo. | Izraz | njegove privatne naključnosti. In se vrnil | A |
odgovoril: »Pol ule!« ferjača = holc-etimološki | izraz | tet moje stare mame, ki so živele na omenjenem | A |
wind« - 𠆯our sheets to the wind’ je mornarski | izraz | za stanje popolnega pijanstva.𠆯our Sheets To | A |
trpljenja, zatajevanja so mi umirile uporni | izraz. | Smrt mi je poljubila lice, bil sem kakor smrt | A |
njen svobodni, notranje ritmizirani verz ter | izraz | nadrobi v to »zarečeno posodo« toliko »posrebrenih | A |
tudi tako ustvarjalkin kot naš eksistencialni | izraz | (slikarka navsezadnje drži tako pisalo kot vodi | A |
slavistka in germanistka Sonja Votolen je svoj | izraz | iz prejšnjih treh zbirk izbrusila in dorekla | A |
tudi vedeti, da gre pesnici pri vsem skupaj za | izraz, | ki bi bil drugačen od paradoksalnega zvena posameznih | A |
krepilo kar v enem požirku, se mu je napeti | izraz | nekoliko razlezel.Glavo je majal, da so mu gosti | A |
tisto kaj res in ne navadna puhlica, prazen | izraz | starih predsodkov.« Glas mu je drhtel, oči so | A |
me je obupni krik babice in še bolj zbegani | izraz, | da sem se naglo ozrl.Z divje izbuljenimi očmi | A |
skrajno pičla. Največ so pele »čompe« (trentski | izraz | za krompir) s kozjim mlekom, ovseni sok in koruzna | A |
moko so si nosili Trentarji iz Kranja (trentski | izraz | za Kranjsko goro), kamor so prodajali tudi edini | A |
preril do mene droben starec s čedro (trentski | izraz | za leseno pipo) v ustih, vabeč me s kazalcem | A |
nunec!« »Kaj bo, srepina?« (goriški hribovski | izraz | za nekaj, kar je z običajnimi navzkriž) se je | A |
izhaja iz besedne zveze na križ razpet. Nemški | izraz | je Kreuz, ans Kreuz schlagen, kreuzigen ‒ | A |
viri (Celovški rokopis) striktno uporabljajo | izraz | (na križ) razpet.Šele Gutsmanov Ta velki Katekismu | A |
italijanski šovinisti v Trstu za Slovenca; | izraz | je spačenka besede schiavo, ki pomeni suženj | A |
letargičnem stanju. Letargija, to je pravi | izraz. | Gotovo, bili so v taborišču tudi ljudje, posebno | A |
A ne, morebiti je bilo naše ležanje predvsem | izraz | dokončne vdanosti, samogibne želje po počitku | A |
razcapàn siromak. Da, umikanje, to je pravi | izraz. | Umikanje je sploh izraz vseh izrazov za tiste | A |
umikanje, to je pravi izraz. Umikanje je sploh | izraz | vseh izrazov za tiste, ki so bili že kot otroci | A |
je bil skoraj preudarno določen, nič nebrzdan | izraz | nemira. »In vse te podobe te napadejo, ko si | A |
očarljive, tridesetletne gospe, ampak so imele trd | izraz | vojaškega poglavarja, ki so njegove čete doživele | A |
nasmešek je bil suh in prisiljen, kakor so zmeraj | izraz | zadrege nasmeški ljudi, ki jim hudobija ni naravna | A |
je bil tisti rahlo zavzet in hkrati pazljiv | izraz | ljudi, ki se radujejo potovanja po vodi.Tako | A |
jasen in zelo oster obris, toda nenaraven, mrtev | izraz, | kakor bi pokrajina ne bila resnična in živa | A |
Takrat je dvignil glavo in me pogledal. | Izraz | na njegovem obrazu se je spremenil.V neki zadregi | A |
zasvetlikale pod dolgimi vekami. To je njen najlepši | izraz, | a prav ta izraz ga bo spomnil najsrečnejših | A |
vekami. To je njen najlepši izraz, a prav ta | izraz | ga bo spomnil najsrečnejših dni, hkrati pa bo | A |
Umrla je ... Njegove besede, njegov glas, | izraz | njegovega obraza in njegov pogled so bili tako | A |
in se je trudil, da bi zmeraj našel pravilen | izraz. | Poleg tega pa se je ustavil pri vsakem količkaj | A |
dajejo njegovemu okroglemu, prikupnemu obrazu | izraz | krotkega, blagega, vdanega človeka, ki ne pozna | A |
svojemu jokavemu in nagubančenemu obličju prijazen | izraz, | kar se mu pa ni posrečilo.Prekrižal je roke | A |
tisti brezskrbni in administrativno raztreseni | izraz | v njenih vodenih očeh in čutil, da mu ne drhti | A |
vendarle zadobile nekakšno barvo in nekakšen | izraz. | Nekaj je kratkomalo uplahnilo, vsaj tista najsilnejša | A |
si pripasal meč. Nadel si je togi in uradni | izraz, | da je bila ta maska nategnjena čez ves obraz | A |
v cerkvah, dejanja svetnikov, njihove barve, | izraz | na njihovih obrazih so samo druge, višje podobe | A |
vsako jutro znova navdušeno ogleduje. Bajta, ta | izraz | je zavoljo njene starosti prikladnejši, ki je | A |
poimenovali ti znamenji, ki dajeta obrazu neki poseben | izraz, | izraz zmedenega človeka, zmedenosti.Kadar se | A |
znamenji, ki dajeta obrazu neki poseben izraz, | izraz | zmedenega človeka, zmedenosti.Kadar se zgodi | A |
Neslišno obstane in pogleda zdravnika. | Izraz | njenega obraza je en sam suh in široko vdani | A |
pogled, ki se je potem zavrtal v zrak predse, | izraz | na njenem obrazu je bil mešanica jeze in pomenljivega | A |
večer so njegove svetle oči spremenile svoj | izraz, | tako naglo se je vse dogajalo to noč, da je | A |
izraza na obrazu. Če bebavost tudi ni nekakšen | izraz. | Kaj je, Pepo, kaj ti je? sem rekel. | A |
iz topa priletel na pol oblečen poveljnik in | izraz | na njegovem obrazu jim je dal vedeti, da ne | A |
zatrdil, da okvaro lahko odpravi sam, se je njegov | izraz | omilil. Ponudil mu je celo cigareto, vendar | A |
dobro pokazal ni, je pomislil, a se ni slepil: | izraz | na obrazih iz boja bežečih ljudi mu je dal vedeti | A |
pozanimati o imenu ubitega, padlega, ja, to je pravi | izraz, | in obvestiti njegove starše.Umrl je junaške | A |
Bahača in postavljača na kratko. Kdaj se mu je | izraz | v očeh tako spremenil, kdaj je spoznal, da se | A |
čeljustih. Na obrazu se mu je na široko zarisal | izraz | zadovoljstva, ki ga je poskušal na vse pretege | A |
Bil je trikrat zadet in je še v smrti kazal | izraz | paničnega strahu in začudenja - kako, da je | A |
tovarišev obraz, ki je kazal na smrt užaljen | izraz. | Še bolj se je zasmejal. | A |
skušal dati svojemu obrazu čimbolj ravnodušen | izraz, | češ, saj ni nič, ne bojte se.Zastavnik ga je | A |
ker je zanj vse skupaj nesmisel, vendar napeti | izraz | s častnikovega obraza ni več izginil.In tudi | A |
dolgih trenutkov se ni niti malo premaknil, | izraz | na obrazu se mu ni spremenil.Potreboval je nekaj | A |
zanimanjem, a brez privoščljivosti je opazoval | izraz | na njegovem obrazu; ranjenec, ki se je za hip | A |
prebral članek, ko pa ga je skoraj orgazmičen | izraz | na obrazu izdal, mu je častnik iztrgal časopis | A |
najprej z nekakšnim sovraštvom, potem pa se je | izraz | na obrazu omilil in iz njega je zavelo olajšanje | A |
mladega kralja. Ta želja dobi kmalu glasen | izraz | v zahtevi, in podjetni možje se trudijo tej | A |
katerega nedolžna žrtev, da rabimo Cahejev | izraz, | je postal Medvedov sin. »Kaj boš pa zdaj, Jože | A |
starešinstvu mi je ukazala takoj, da preslišim ta | izraz, | vendar radosten pozdravljam priliko, ko morem | A |
na desni je nemški cesar Friderik IV. Odločni | izraz | v obrazu z zakrivljenim nosom blažé velike krotke | A |
kakor on njo. Baronu se je sicer sem ter tja kak | izraz | zdel sumljiv, a Cahej ga je tako samozavestno | A |
za neumnosti, tranzicija pa seveda le drugi | izraz | za nezmožnost, da bi uveljavili kaj boljšega | A |
priložnost hudovanja in nadleženosti in tako malokrat | izraz | lepših odnašajev. Dan, ki kar traja | A |
hinavstva in polne upora zoper zatiranje, bile | izraz | nesrečnosti in otepanja siroščine, po drugi | A |
tržni dogodek, dela prost dan, obilna udeležba | izraz | hlapčevanja in odvisnosti, prilagodljivosti | A |
pripoved očividca in soudeleženca, obenem pa | izraz | prizadetega, vsi ti podatki so bili del Tjaževe | A |
obraz, na katerem se je kazal cvet mladosti in | izraz | možatosti obenem. »Lep človek,« je izpregovoril | A |
»Vi svetujete štrajk?« »Štrajk je pravi | izraz | nevolje proti krivici.« »Revolucija je.« | A |
dosegel svoj namen. Po vsem licu se mu je razlil | izraz | veselja, ker v duhu se je že videl med ‚kićenimi | A |
pritožujejo in groze s štrajkom. Štrajk je upravičen | izraz | nevolje proti krivici ‒ tako je rekel.Čemu se | A |
je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks. | Izraz | generalovega obraza je kazal, da resno o nečem | A |
pridalo mu je neki poseben, samo nji lasten | izraz. | »Da, to je res žalostno,« je odgovoril | A |
vprašala Vahulja in temu vprašanju je bil primešan | izraz | porogljive prošnje. »Ne ve se še; morda | A |
srce: mastili, mastili, sem ponavljal: kakšen | izraz! | Kdaj se pač masti naš borni narod, ki ima več | A |
nategnilo v preziralen . / . / stran 20 . / | izraz, | mig njegovega ostrega očesa ‒ in starka bi bila | A |
se te ne sramujem. Oprosti, da rabim takšen | izraz. | No, pojdiva v mesto, da te pogostim. | A |
Hvalo ti vem.« Živ | izraz | priznanja in hvaležnosti je sijal v njegovih | A |
roko. Zagledal se mi je v oči, resen je bil | izraz | njegovega lica, a hkrati blag in naklonjen. | A |
« je dejal. Po malem se mu je ublažil trpki | izraz | lica.»Gospodine, vedite, zapomnite si in si | A |
Ona, da je bil siten. Siten ji je bil vkupen | izraz | za vso malopridnost tega sveta, od otroške nagajivosti | A |
preminule malenkosti in je »smrtna kosa« jako lep | izraz. | Mislim, da se zaradi same »smrtne kose« izplača | A |
kruh, ni bila to snedenost, kje neki, marveč le | izraz | višje kulturnosti. Še bolj od hrane pa se je | A |
distonirati, dirigirati, disponirati ... Vsak | izraz | pomeni nekaj drugega!Ampak on, Valentin Čebela | A |
smatrala nastavljeno pivo zgolj za hvalevreden | izraz | jugoslovanske gostoljubnosti, se vdajala brezskrbno | A |
obilnega dela. Prijatelj Krokalj pa je zadovoljni | izraz | mojega obraza menda napačno tolmačil. »No, da | A |
kako znanje z žensko brez sedi’! Zadnji | izraz | služi takisto za označbo istega prestopka. | A |
obdolženci kaj »mrčesa«, (to je namreč c. kr. uradni | izraz | za uši).Paznik je točno javil, da je na onih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |