Pogumno je šel Cahej na svoje delo in naj se je v latinskih šolah učil, kolikor se je hotel ‒ kdo pa vé kaj gotovega? ‒ toliko moramo povedati, da latinščina njega ni pol toliko trla kakor on njo. Baronu se je sicer sem ter tja kak izraz zdel sumljiv, a Cahej ga je tako samozavestno zagovarjal, sklicujoč se na kakega cerkvenega učenika proti poganskemu Ciceronu, da je moral oni kot dober kristjan odjenjati. To znanstveno delovanje pa je vžgalo v Caheju vroče hrepenenje po učenosti; in spodbujen po baronu Benku je začel obiskovati univerzo.