hladne (3.761)

FRANC: Tako gre ta stvar. Vzameš ga gor iz	hladne	veže. Rešiš ga revme.	A
še ni moril pri luči... In zdaj je treba samo	hladne	moči... le korak naprej... čisto brez strahu...Stari	A
nezabnega: Žale, kako je precvitala tukaj pomlad, in	hladne	vodice so tu šepetale in cvetju in travi delale	A
starec, jaz v gorico, molče obrneva obraz. Na	hladne	grobe misli starec, na lepše dobe mislim jaz	A
Pesmi ve strastne, lepoto Germanke mrzle in	hladne	in čiste in tihe ste občudávale dolgo dovolj	A
nebesih so. Stariši, prijazni bratci sence	hladne	ti dajó, dobre sestre, svetle zvezde, te prijazno	A
jih strop pokriva néba; šele v pokóji tihem	hladne	hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba; počije	A
ogréle so mi solze luno, da ogréle so mi	hladne	stene. A prikazni skrívijo se v gúbe,	A
téh postáv peklenskih, ki vrté se v svítu	hladne	lune. Ali kaki, čuj so tó glasóvi?	A
Ali ti ni mraz, Anica? Tvoje roké so tako	hladne,	stisni se k meni, Anica! Tiho, ljubeče	A
baldahinom; a ob poti rože tihe čakale so	hladne	rose in odpirale so plašno svoje čiste	A
in na razpaljeno čelo polagajo roke mi	hladne.	Tiho, boječe, čuj! že zazvenele sentimentalne	A
se mudilo, ne me prej pozdravilo? Biserov iz	hladne	rose nisi mi napravilo? Hladna rosa se v ledeno	A
raztrganino okrasnega obentlanja ovešen konec	hladne	fronte kakor staljen vezivni svinec odteka leno	A
\/ Hotelske postelje Rada imam ravne,	hladne	hotelske postelje brez zmečkanih spominov in	A
vlažni poltemi in narahlo boža prste svojih rok,	hladne,	vlažne prste, ki drhtijo kot otroci, če se teme	A
da se tudi same stopijo! Podajo spoznanja si	hladne	dlani, sedajo in stikajo težke glave, žalostno	A
in legla vanj čakajoč, da jo prežene čas.	Hladne	blazine so postale toplo zatočišče premraženim	A
Veter jih je trgal. Stene so postajale	hladne.	Prešla je jesen.	A
spravljajo skup v znane podobe, ko mu kanejo	hladne	tekočine rizlinga na ustne, ko na široko odpre	A
nenadoma, daljna obrežja in v dlani čvrst oklep	hladne	steklenice hladnega vina, po grlu rezek klokot	A
Slabotno ga stisne, njegove dlani so vlažne in	hladne.	Opekarna Avto poskakuje po luknjasti	A
So mrzli predmeti, Krištof? Je dotik	hladne	omare?Je srečanje z vlažnim steklom?	A
predmete. Potem se opotekaš skozi nekakšne	hladne	in zračne plasti in kar naprej slišiš tisti	A
sem to jaz ali je nekdo drug? In pljuska si	hladne	vode v tisti obraz, dokler si vsaj približno	A
imelo naslov: Celice Celice so kot kake	hladne,	senčne kolibe, ki so skoraj čisto kelihaste	A
migetajo med njenimi prsti, spreminjajo se v	hladne	in spolzke, nekoliko raskave dotike. Zdaj boš	A
narisano veliko, sijoče božje oko. Zdaj je v temi	hladne	cerkve, vse poti do nje so pod globokim snegom	A
videti. Fred je odpotoval z družino v neke	hladne	gozdove.Tudi prav.	A
zgoraj peklenski ogenj in je vroče, spodaj pa so	hladne	nebeške pokrajine.« »Bi rekel, da je obratno	A
razpirali, dokler niso na vršičkih začutili	hladne	kovine in se prav tako zlagoma in z nenadno	A
vselej označen z občutki nekakšne domačnosti in	hladne,	torej nikakor čustvene, prilagojenosti. Takale	A
kaplje pršele po steni in tleh. Pljusnil sem si	hladne	vode v obraz in se zdrgnil z raskavo brisačo	A
sem preprosto vrgel v koš. Pljusnil sem si	hladne	vode v obraz. Šele potem sem se oblekel in sedel	A
kako so senca hladna in da se na čelu nabirajo	hladne	kaplje.Ta široka glava z nizkim čelom, nasajena	A
je, da so dlani vlažne, na čelo so mu stopile	hladne	srage, zdaj je potegnil hladen veter in spet	A
Kadrovskega so bile še zmeraj svetlo modre in	hladne,	hkrati hladne in prijazne.Kostrinu ni bilo treba	A
bile še zmeraj svetlo modre in hladne, hkrati	hladne	in prijazne.Kostrinu ni bilo treba še tretjič	A
na pragu dvora, visok, suh, s sivim odsevom	hladne	svetlobe ob zori na obrazu: Prvi hip sem videl	A
je poznal in trkanje. Celo njene nekoliko	hladne	oči, njen glas, kadar je poslovno vprašala:	A
je pozabila, da ne mara tega mešanja sline in	hladne	vlage na ustnicah.Včasih je čisto vse pozabila	A
sem rekel, zato sem ti jo utrgal. Imela je	hladne	ustnice, s hladnim jezikom mi je šla po vratu	A
razpel, prav zaradi tistega večera, ko je imela	hladne	ustnice in sva legla, in je legla name, prav	A
pritekla voda. Natočil si je polno čutarico,	hladne,	ledenomrzle, zagotovo studenčnice, je pomislil	A
in da se ne mudi nikamor, in ko sta prišla do	hladne	sence, je vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki	A
/ Poznal sem namreč take tipe ‒ zadržane,	hladne,	fine ‒, ki so pristopali v rokavicah in z neko	A
opoldanskih urah, ko vodnik že zapira, se zatekajo med	hladne	stene, da se malo ohladijo pred kosilom v gostilni	A
predevljata telesi, da se, osvežena in božana od	hladne	sape, kmalu spet prižmeta vase v spremenjenem	A
precejšnjega viška, ga je iztreznil pritip do one	hladne	stene in ga privedel iz idealnih sanj v strujo	A
kakor bi živel od samega suhega kruha in vodice	hladne.	Prišel je, kakor bi bil padel z neba, nihče ni	A
kamenju, gologlav po žarkem solncu, žejen kraj	hladne	vode, lačen kraj belega kruha ‒« »Ne budali	A
mejnike in v brzojavne droge. Deževalo je,	hladne	kaplje so Stanka osvežile.Prišla sta do voza	A
mu žeja ne odneha, pa dobi še en požirek prav	hladne	vode ali malo mrzlega čaja ali pa pokalico ali	A
Začela je moliti. Ali besede so tekle vse	hladne	in prazne, da jo je bilo sram take molitve in	A
gladkem boku sproti preveva in poživlja svežina	hladne	reke.Dolgo sem se tako družila z vodo, ven sem	A
drugi strani tirov, ki so v pohlevnem čakanju na	hladne	dni že rahlo ogolela in porumenela, so z vajenim	A
že uzrla znano temno glavo, podolgovat obraz,	hladne	oči, goste kodraste lase in nestrpne ustnice	A
vsi lavabile!« Njegove oči so bile še vedno	hladne,	ko jih je zapičil v Veroniko in dodal: »Kaj	A
potrebščine, kopalke, lahke cunjice, dolgo krilo za	hladne	večere, knjiga, dve.Odpeljali smo se z vlakom	A
je Ivan silovito objel in poljubil. Njegove	hladne	ustnice so postale zahtevne, njegova dlan na	A
Vedno te bom ljubil, so ji govorile njegove	hladne	oči, čeprav tega ne bom raztrobil na vse štiri	A
točenje piva je bilo dodeljeno gospe Skalovnikovi,	hladne	jedi, pecivo in slaščice pa je prodajal veselični	A
odločno protestirale proti svoji vlogi, ostale so	hladne	in materialistične, le časih so stopile po sili	A
svetlosinje oči, zroče iz davnin, pobeljene,	hladne	stene, tišina, ki je bila v izbi, vse se je	A
svoji izbi; preromal je pač dolgo pot in noči so	hladne	...“	A
se ne smejo tudi človeku ne!“ Od daleč, iz	hladne,	brezmesečne noči, tam od nekod s polja se je	A
ki v resnici ni imel več niti trohice navadne	hladne	odmerjenosti.Govoril je najmanj za dva tona	A
tiho in pusto. Moje oči so postale razumne in	hladne.	Ne vidijo ničesar drugega kakor bele oblake,	A
pričakujoči duši. Dà, moje oči so postale razumne in	hladne	in v mojem srcu je tiho in pusto. Do pokopališča	A
spotoma žeja ne trapila. Po prvih požirkih	hladne	pijače nama je obema odleglo, nasmehnila sva	A
je časih iz usmiljenja celo v tiste mračne,	hladne,	tesne ulice, kjer bi se človek le s težavo izognil	A
moderne kravate, dostojno ostrižene brade, te	hladne	obraze, z mirnimi vsakdanjimi skrbmi.To so stroji	A
neodločnim glasom, Hanci so se zdele njegove besede	hladne,	skoro zlovoljne in ni ji bilo laže pri srcu	A
... Toda glej, komaj sem začutil te prijazne,	hladne	sence, že sem se čisto ponevedoma izluščil iz	A
Hanca pogled, a njegove oči so bile tuje in	hladne,	niso čutile njene prošnje in ji niso odgovorile	A
potem, večen ogenj, večno poželenje po korcu	hladne	vodé...Na dnu svojega srca je Marko sovražil Bogá	A
kjer je večen ogenj in večno poželenje po korcu	hladne	vodé...Takó se vije pot neprestano, v žeji in	A
ki so strmele iz globeli in zasek, niso bile	hladne.	Na obzorju so utonili holmi v megleno raven,	A
in njegova kri je bila vroča, ko so bile še	hladne	njegove misli. Župnik ga je pozdravil veselo	A
gledale široko odprte oči trdo in naravnost,	hladne	so bile in jasne, kakor svetlomoder, neprozoren	A
vprašujoče in tudi ne tako razumne, kakor tiste lepe	hladne	oči, ki so me bile ponižale do kolena.Marija	A
Njegove velike, temnorjave oči so bile mirne in	hladne,	tenka, energično valovita ustna se niso zgenila	A
zaljubljene pesmi. Toda noči so bile zmerom bolj	hladne	in sence zmerom bolj temne - prišle so in so	A
bila. Na desni visoki, temni gozdovi, na levi	hladne	globeli in zaseke.Meseca ni bilo; nebo je bilo	A
največji prešestnik je bil naokoli. Vse tiste lepe,	hladne,	ponosne ženske s polnimi grudmi in obokanimi	A
bi ne maral take puste tišine, niti ne take	hladne	in prazne veže ... Maks! Maks! Kaj me ne poznaš	A
častite?“ Iztreznile in umirile bi me bile te	hladne	besede, da niso bile tako hudo resnične.O, da	A
od njih. Ozrl se je, in že so legale zopet	hladne	krinke na obraze, tudi na njegov obraz je legala	A
kakor od daleč, nerazločne, a prav tako trde in	hladne:	”Kako si upala, Berta, in kako to je osleparil	A
miru, - toda v vsi okolici ni bilo sprehoda, ne	hladne	sence.Drevje na severnem koncu vasi je bilo	A
lučjo v obraz. Tvoje besede pa so sovražne in	hladne	so tvoje oči. Dioniz:	A
in kadar je govoril, so bile njegove besede	hladne	in neresnične.Peter mu je gledal v obraz in	A
Zazeblo ju je od vrha do tal, napol zaradi	hladne	noči, napol od čudnega strahu, ki je prešinil	A
pekla kruh junakom, vročim konjenikom dajala	hladne	studenčnice.« »Ah, molči, Vid ...	A
slovo. Še iz grobov me gledajo, tuje, mrtve,	hladne...	otroci, otročnice, matere... sami taki, ki so	A
Zdrav še nisi, in dozdeva se mi, da še vejejo	hladne	jesenske sape!« »Mi radi darujemo svoje	A
deblu privrel iz kamnite zemlje, da se je napil	hladne	vode sveta Odrešenik, da si je ž njo žejo utolažila	A
Visokem ‒ bil sem še tako zmeden, da nisem čutil	hladne	vode, ko sem stopal po nji ‒ ali Agata je še	A
ramen gole roke, nato pa se je napila iz perišča	hladne	vode.Potem se je skrbno ozrla naokrog.	A
vpije dete in joka na vse pretege, kajti prepih	hladne	nočne sape vleče skozi odprto okno in skozi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani