Sicer pa je tudi še sedaj tičal v njem človeček, ki se ne umakne zlahka.
Poznal sem namreč take tipe ‒ zadržane, hladne, fine ‒, ki so pristopali v rokavicah in z neko samo njim razumljivo strategijo popuščali čez mejo, ko pa se je potem v njih zgostilo, so te mimogrede oklali z veščino in ostrino, ki je zaprla sapo in ti v hipu sfižila obrambo. In prav zato, zagotovo, je imel tudi mojster, ko je imel težave z neizterljivimi strankami, navado reči: Mu bom poslal Lepca, pa bo že videl svojega boga!