nova beseda iz Slovenije

'zdi se mi, da' (101-200)



     Zdi se mi, da ne!“   A
     Zdi se mi, da sanjam.  A
     Zdi se mi, da celo jokaš?  A
     Zdi se mi, da niti za palec.  A
     In zdi se mi, da je verjela.   A
     A zdi se mi, da je to bajka.   A
     Zdi se mi, da nisem nikjer doma.  A
     Zdi se mi, da sem to že povedal.  A
     Zdi se mi, da sem te že videla.“   A
     Zdi se mi, da si hudo bolan nocoj.  A
     Zdi se mi, da stvar ni nezanimiva.   A
     Zdi se mi, da bo treba vsaj še eno.   A
     Zdi se mi, da vzhaja luč na vzhodu.«   A
     Zdi se mi, da sem ga v sanjah slišal.  A
     Slišite vi, zdi se mi, da vas iščejo.  A
     Zdi se mi, da kmalu zaspim za zmirom ...   A
     Zdi se mi, da moja duša ni od te zemlje.  A
     Gospod Vavra, zdi se mi, da ste pijani!“   A
     Kajti zdi se mi, da so hudi dnevi zelo blizu ...  A
     Gospa ... kar zdi se mi, da se telica pomišlja!“   A
     Zdi se mi, da ji ni kaj do ure ali do kanarčka.   A
     Zdi se mi, da so preveč zaposleni s pravopisom.   A
     Zdi se mi, da ne vidim več, da ne slišim več!’ -  A
     Toda zdi se mi, da nočeš ne slišati ne razumeti.  A
     Zdi se mi, da je bilo že precej pozno po polnoči.  A
     A glej ga, postoj vendar, zdi se mi, da si - ti!“   A
     Zdi se mi, da bi bilo res dobro tako ... naposled ...“   A
     In zdi se mi, da se tudi med sabo nista videla več.  A
     O Bog, zdi se mi, da hodijo previsoko moje misli!“   A
     Pa kakor rečeno, zdi se mi, da sem tudi sam smučar.   A
     Zdi se mi, da sem poročal o filistejstvu Pavlinih oči.  A
     Zdi se mi, da se za vselej poslavlja, da odhaja v smrt...  A
     Zdi se mi, da sem pijan ... od skrbi in bridkosti pijan!“   A
     Ves dan že hodim, zdi se mi, da hodim že vso dolgo večnost.  A
     A kljub temu ... zdi se mi, da me glava bolí; čutim se neumnega ...“   A
     Zdi se mi, da je bila ena sama beseda; ne spominjam se več nanjo ...   A
     Ampak se mi je posrečilo in sem ujel ptiča ‒ zdi se mi, da je zmaj.  A
     Zdi se mi, da dovtip ni preslab, a se lahko pove tudi v damski družbi.  A
     Zdi se mi, da poznam tvoj glas, kakor je zastrt od ihtenja in bolesti.  A
     Zdi se mi, da hodimo po klancih navzdol, v neko smradljivo globočino.   A
     Mrzlo je moje čelo; zdi se mi, da je ovito s hladnim železnim obročem.  A
     Zdi se mi, da sem o šahu vobče že poročal, bilo je lani ali predlanskim.  A
     Zdi se mi, da je bilo že pozno proti jutru, ko sem se nenadoma prebudil.  A
     Navidez so pač nekoliko podobni ljudem, toda zdi se mi, da ... duše nimajo!  A
     Njegovega glasu ne slišim več in zdi se mi, da ga zares nikoli nisem slišal.  A
     Zdi se mi, da sem se predramil iz bogatih, lepih sanj v sramoto in beraštvo ...  A
     To je moj zadnji izprehod; jutri ostanem v postelji, -- zdi se mi, da za zmerom.  A
     Zdi se mi, da se njene ustnice ne smehljajo več, da se njene oči ne svetijo več ...  A
     Zdi se mi, da gleda iz njenega zaničevanja do mene nekoliko zavisti in hrepenenja...   A
     Zdi se mi, da je njegov obràz zaspan in dolgočasen; spremenil se ní niti za pičico ...  A
     Zdi se mi, da to ni moderno, in sploh ne vem, ali ne bo moderno kmalu zopet drugače.   A
     Res, ‚otročiči‘ sem rekel in zdi se mi, da sem jecljaje omenil tudi ‚rodbinsko idilo‘ ...  A
     Zdi se mi, da naši odločilni krogi kletvic ne presojajo povse nepristransko in pravično.  A
     Zgenila se je, pogledala je z velikimi, osuplimi očmi; in zdi se mi, da me ni spoznala.   A
     In zdi se mi, da od te neenakosti izvira ono sovraštvo, ki razjeda človeštvo večne čase.   A
     Zdi se mi, da je sanjal o takih prijetnih rečeh tudi sam, kadar mu je bilo mehko pri srcu.  A
     Zdi se mi, da je ta pot državnega prevrata, kakršno je pokazal gospod Stipica, jako higienična.  A
     Dolgo sem mislil, odkod ta spolzka in nemarna kílavost, in zdi se mi, da sem jo dodobrega spoznal.   A
     Ne samo troje, stotero urednikov bi me bilo lahko vabilo in zdi se mi, da bi ne bil v posebni zadregi.  A
     Zdi se mi, da bi bila našemu časopisju le v prid obilnejša mera šimija in bara in velikomestnih manir!   A
     Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ...  A
     Kakor tudi je čudno: v vsi svoji grozi sem še zmerom trezno mislil; zdi se mi, da še bolj bistro nego poprej.  A
     In sem mu izbral ime »Tiča Čivkovič«, zdi se mi, da s tem imenom lahko brez strahu stopi pred vesoljni svet.   A
     Oči njegove pa so bile tako sanjave, mirne in nedolžne ... zdi se mi, da dotlej še nikoli ni bil poljubil ženske ...  A
     Zdi se mi, da bi se res prihranilo obilo očitkov in prerekanja, ako bi oblasti v pravem času obveščale novinarje.   A
     Prej ni imel takih usten, tudi gledal in hodil je drugače in zdi se mi, da celo lica niso bila tako podolgovata!“   A
     Toda zdi se mi, da je vsak trenotek, pa če ga izluščim iz najpustejše dobe, vendarle prispodoba in ogledalo celote.  A
     Zdi se mi, da ni prav in da trpi ugled kulturnega delavca, najsi je siv, če ravnajo z njim kakor z nebogljeno siroto.  A
     Pogledam oprezno izza meje - dvoje jih je bilo, moški in ženska; počasi sta šla in zdi se mi, da sta se držala za roko.  A
     Pa je imel eden pri mizi dobro misel ‒ zdi se mi, da je bil Janko, ki tudi sedi v uredništvu, toda v drugem, in piše kulturo.  A
     In tudi davkar je zasenčil oči z dlanjo in je pomislil: ”Glej, zdi se mi, da je tam doli pod Frtico župan, ki strelja vrabce!“  A
     Zdi se mi, da sem ji napósled čisto malovažen, da bi se smehljala in da bi govorila prav takó, ko bi bil kdo drug na mojem mestu ...  A
     Zdi se mi, da je ženska takrat čakala name, že dolgo čakala, že leto dni morda, dve leti; zato me je sprejela kakor starega znanca.  A
     Ko reč premišljujem, iščem skritih virov junakove volje in sledim zagonetnim koreninam njegovih dejanj, zdi se mi, da ga razumevam.  A
     Zdi se mi, da vseh teh dolgih pet let nisem nosil celih čevljev in da je zaradi tega minila ljubezen, le zaradi tega minila mladost!  A
     Napósled, -- zdi se mi, da prav pred mojim stanovanjem -- obrne se nenadoma k meni, pozdravi me jako vljudno ter se mi predstavi: --   A
     Zdi se mi, da nisem bila nikoli tako vesela kakor tisti trenotek in skoro sem ga imela rada, poštarja, ki je bil tako smešen in neroden.  A
     Drugega zdaj zame ni več ... in tudi ne potrebujem ničesar ... Pojdiva na cesto ... jaz nisem navajen vina in zdi se mi, da sem pil preveč ...“   A
     Zdi se mi, da so vse vlade oblasti in so vse oblasti od Boga, one od danes in one od jutri, in jih je treba spoštovati in se jim pokoriti.   A
     Ali zdi se mi, da bi imel veselje za to reč in je vratar Socialne banke pravi stric moje žene in je rekel, da bi se potem na list naročil.   A
     Da, Brajdičeva; pomislite, kakšne obrvi ima: tako črne in visoko privzdignjene, kakor bi si jih barvala; in zdi se mi, da si jih res barva ...   A
     Neka ženska, zdi se mi, da je bila moja sestra, pokleknila je na grob in jokala in ihtela, da si je tu pa tam kdo obrisal oči, zmajal z glavo in odšel.   A
     Danes, kdor bo hotel plesati pred skrinjo zaveze, ne mezinca na bedrih ne bo smel vzdigniti brez oblastne bolete ali banderole ‒ zdi se mi, da ga ne bo smel.   A
     Jutro, 11. junija 1925 ] . / . / stran 52 . / Pobje učenostiZdi se mi, da naši trije pobje niso celo tako neumni, kakor mislijo nekateri gospodje profesorji.  A
     Do pokopališča je še daleč; jaz moram videti, kako je z grobom moje matere; živa duša se ni brigala zanj in zdi se mi, da je pokrita gomila s travo in plevelom.   A
     Zdi se mi, da se ne more noben odvetnik pohvaliti, da bi bil prišel intervenirat in da bi bil dobil od gospe nogavice in čevlje, od gospoda starešine pa naramnice.   A
     Spominjam se, zadnji večer, ko smo bili še vkupe, je pravil povest o tobaku ‒ zdi se mi, da je hotel opravičiti kajo, zato je povedal povest, ‒ resnično je bil obziren.   A
     Ne smel bi je ugledati zdaj, ne v tej uri, ko so se zakrohotali spomini na zidu ... zdi se mi, da bi ji ... ne, ne bi ji pljunil v obraz, z obemi pestmi bi ji udaril v obraz ...   A
     Zdi se mi, da se ta vir navdahnjenja širi tudi pri drugih peresih in je posledica poplav in redukcij in potresov in draginje in se ob tem vidi spodbudni vpliv sončnih peg na slovensko literaturo.   A
     Da ti darujem svojo mladost, -- pusto in neveselo, izgubljeno v brezplodnih sanjah in mrtvih upih ... Privij se k meni, o Minka, ljubica moja; zdi se mi, da se bliža dolga noč in žalostno mi je pri srcu ...   A
     Zdi se mi, da že vidim v daljavi zelene holme; tako je prepojeno vse obzorje z žarko lučjo, da so oblike nerazločne, da se gibljejo nemirne ter časih nenadoma izginejo, kakor za plapolajočim srebrnimpajčolanom.  A
     Zdi se mi, da gledajo obrazi nekdanjih tovarišev name mrko in brezpodobno, kakor gledajo z nekaterih slik glave, naslikane v meglenem ozadju, brez pravega izraza, brez znatnih potez in obrisov, brez življenja in značaja.  A
     Zdi se mi, da oblasti s tem kombinéjem niso le rešile situacijo, ampak so ustvarile modo in je ta kombiné sedaj oblastno priznan in ni pomisleka zoper njega in mislim, kar je modnih dam, ne bo nobena brez takega kombinéja.   A
     Ko sem včeraj gazil blato za gradom, sem potlačil, pogoltnil svoje pojme o časti in zdi se mi, da sem prav storil, ker sem se sam hotel vsiliti tujim špekulativnim ljudem, in kaznovan sem bil za svoje in za njihovo dobičkarstvo.   A
     Nečem več poskušati, zakaj zdi se mi, da bo ravno danes leto dni, ko sem ji govoril nekaj takega, kar bi vam bilo tisti čas zelo neprijetno, gospod Majar, - n, in ona mi niti odgovorila ni, jaz pa sem se zaklel, da ji še uklonim ponosno glavico ...  A
     Zdi se mi, da bolj pičli postajata vljudnost in prijaznost; brez očal tudi ne vidim več tako dobro kakor nekdaj in se potem včasih zadenem v koga na cesti, kar mi je jako neljubo in je povod marsikateri neprijazni in nevljudni besedi z druge strani.   A
     Ta zamolklo bela lica, ta prozorni, drhteči rimski nosek, ta pohotno se smehljajoča, polna ustnica ... ah, zdi se mi, da so ustvarjene te lepote samo zató, da jih vidi človek samó enkrat v življenju in sanja o njih, kadar se vrača v jasnem večeru iz kavarne.   A
     Ob takih večerih, kakor je nocojšnji, me luč skeli - prav do neznosne telesne bolečine; zdi se mi, da mi sije v vest in v spomin, da zbadajo tenki žarki, tenke svetle iglice, v vse kote srcá ... takrat zaskeli, kar je bilo že zdavnaj zaceljeno in pozabljeno ...   A
     Zdi se mi, da ni ta stvar pri nobenem zakramentu tako natančna, kvečjemu še pri zakramentu svetega zakona; toda tega zakramenta ni treba, da se ga prejme, in je večja zasluga pred Bogom, če se ga ne, in je sploh ta zakrament postavljen bolj zaradi žensk kakor zaradi Boga.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA