Prvemu predlogu smo se odzvali, sklepanje o drugem smo odložili na poznejši čas.
Pa je imel eden pri mizi dobro misel ‒ zdi se mi, da je bil Janko, ki tudi sedi v uredništvu, toda v drugem, in piše kulturo. Ta je v vznesenih besedah opozoril slavno družbo, da vrlega prijatelja Pepeta ne diči za obstoj narodnega našega gledališča neprecenljiva zasluga, da ni spisal Maeterlinckove »Sinje ptice« ‒ za to zaslugo bi se mu moralo narodno gledališče izkazati hvaležno in mu nakloniti častno nagrado, morebiti se to še zgodi! ‒ nego naj slavno omizje ne pozabi, da si je prijatelj Pepe tudi še na drugih poljih lepega slovstva priboril nevenljivih zaslug!