Ni bilo čudno; od mojega telesa je ostal samó še okostnik, moje očí ležé globoko v temnih jamah, moja lica so ohlapna in upala. To je moj zadnji izprehod; jutri ostanem v postelji, -- zdi se mi, da za zmerom. Bal sem se, da ne pade to čustvo bridkeje in težje na moje srce; a niti ena sama solza me ni zaskelela na licih.