nova beseda iz Slovenije
'zdi se mi, da' (201-300) 
Zdi se mi, da nikdar. A
Zdi se mi, da ni šel daleč. A
Zdi se mi, da niso bile sanje!“ A
Zdi se mi, da že lahko odidemo ... A
Zdi se mi, da me ne poznate več?“ A
Zdi se mi, da jo slišim, kako sôpe!“ A
Ker zdi se mi, da niso varni dnevi.“ A
Zdi se mi, da prihaja moja zadnja ura. A
Zdi se mi, da ne marate takih povesti? A
Zdi se mi, da sem že slišal to glas.“ A
Zdi se mi, da stopa nekdo po stopnicah ... A
Zdi se mi, da res misli nanj, še zmerom!“ A
Zdi se mi, da bi šel najrajši še nocoj ...“ A
Ti, Franc, zdi se mi, da je otrok bolan.“ A
Glej, zdi se mi, da se zapirajo zlate duri!“ A
Sosed Konopa, zdi se mi, da smo že v marcu!“ A
Zdi se mi, da te nisem zalotil ob dobri uri!“ A
Zdi se mi, da bi vstal in sedel h klavirju ...“ A
O Bog, zdi se mi, da sem lagal celó v sanjah! A
Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev, Matilda! A
Reci ... nekaj drugega, zdi se mi, da si rekla ...“ A
Zdi se mi, da imaš kakršnekoli postranske namene. A
Zdi se mi, da gleda navzkriž in tudi nos je čuden. A
Otrok ni bolan, ženka; zdi se mi, da si ti bolna!“ A
Zdi se mi, da to pravzaprav in takorekoč ni pravica! A
Podal sem ji roko in zdi se mi, da mi jo je stisnila. A
Zdi se mi, da bi prej nego po očeh spoznal človeka po hoji. A
Tudi jaz bi šla, Janček ... ampak zdi se mi, da se staram ...“ A
Zdi se mi, da so vam neprijetni ti spomini, Bog vedi zakaj. A
Ne maram ljudi‐selivcev; zdi se mi, da je plitko njih srce. A
Drugače pa je Fanny lepša in zdi se mi, da je tudi večja ...“ A
Nisem ga spoznal in zdi se mi, da ga nisem videl prej nikoli. A
Zdi se mi, da sem videl nekoč obraz, ki je bil čeznaturno lep. A
Nič se ne bojim, toda zdi se mi, da ne more biti zmerom tako. A
Res, zdi se mi, da je bilo v njegovih besedah nekoliko ironije. A
Zdi se mi, da nameravaš vse nekaj drugega in da je vse zlagano ... A
Zdi se mi, da je bilo na njegovem obrazu več bolesti nego studa ... A
O smrti ni govorila nikdar in zdi se mi, da tudi mislila ni nanjo. A
Zdi se mi, da sem bil še pred tednom dni graščak; in danes sem berač. A
Česar se dotaknem, zdi se mi, da izgubi v tistem trenotku vso lepoto. A
Moja ušesa so boljša nego moje oči; zdi se mi, da slišim drdranje ...“ A
Zdi se mi, da je bil jetičen; njegova lica so bila bleda in zelo upala. A
Zdi se mi, da sem šel jako daleč, zakaj truden sem bil, ko sem se vračal... A
Ne vem, kaj je bil storil ljudem; zdi se mi, da je bil njegov oče hudodelec. A
Ti ljudjé tudi tu sem ne spadajo; zdi se mi, da ne spadajo sploh nikamor ...“ A
Jaz sem sanjal o neznani, prekrasni pesmi, in zdi se mi, da jo začujem nocoj. A
Vi razumete vse prav tako kakor jaz - in zdi se mi, da tudi ne čutite drugače. A
Premišljeval sem dolgo, odkod moja ljubezen, in zdi se mi, da sem našel izvor. A
Umrl je, mrtvašnica pa je ostala in zdi se mi, da je njenih gostov zmerom več. A
Tudi bolna je, od samote in bridkosti najbrž; in zdi se mi, da bo kmalu umrla ... A
Ampak prišlo je nadme nekaj posebnega, čisto novega; zdi se mi, da je ljubezen. A
Tudi jaz poznam človeka, ki je doživel tako zgodbo; ali zdi se mi, da je veselejša.“ A
Samo zdi se mi, da je šinila senca mimo in da sem ugledal obraz, ki sem ganekoč poznal ... A
Nikoli več nisem govoril z njim, ampak zdi se mi, da razumem zmerom bolj njegove nauke.“ A
Zdi se mi, da že zdavnaj nisem več kristjan - o Božiču pa bi sklenil roke in upognil glavo. A
Govoril je resno in s slovesnim glasom, toda zdi se mi, da je bila vse skupaj sama ironija. A
Zdi se mi, da sva molčala obadva ves čas, vso dolgo uro, da nisva izpregovorila niti besede. A
Nič ni žalosten; zdi se mi, da bi mu bilo celo dolgčas, če bi mu kdo kratil te dolge minute. A
Zdi se mi, da ste kak pritepen falot, kak zanikrn vagabund, ki hodi po svetu in dela neumnosti. A
Zdi se mi, da sem te videl; v svojih najlepših sanjah videl - kedaj da je bilo, Bog sam razsodi! A
Ne razjezite se, gospod poslanec ... a zdi se mi, da zdaj sami govorite nekako mistično in megleno ... A
Najin razgovor je potemtakem brez pravega namena in zdi se mi, da si nimava povedati ničesar več.“ A
Ampak zdi se mi, da ni človeka na svetu, ki bi imel tisto žensko resnično rad -- vsaj njenih oči ne! A
Tudi jaz bi ne ležal rad zraven mrtveca; zdi se mi, da bi moral še sam koj umreti od samega strahu ... A
Sicer pa, kar se tiče tiste slike, to je nekaj dobrega na nji; samo zdi se mi, da je presentimentalna ... A
Zdi se mi, da je tudi v tistih komedijah globoka tragedija, kakor je tragedija v vsaki pošteni komediji. A
Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi vsak človek očitno povedal o svojem pravem življenju vse, kar more. A
Zdi se mi, da je nameraval obširno pripovedovati, kakor pripoveduje človek, da bi prevpil misli svojega srca. A
Zdi se mi, da je bil blagega srca, zakaj pri ljudéh take sorte ne vé človek nikoli, če so zlobni ali plemeniti. A
Danes je sobota ... v soboto, zdi se mi, da imajo navadnonajveč opravka; ne bilo bi čudno, če bi se malo zamudil.“ A
Ne vem, kaj je bilo takrat v meni; zdi se mi, da je bila ob tisti uri šele sama globoka, čisto otroška bridkost. A
Groza je bila v mojem srcu in nisem si upal stopiti v izbo, toda zdi se mi, da se ga nisem bal, zavrženega človeka. A
Zdi se mi, da je nisem ljubil; ali bolj neprijetno je človeku, če izgubi žensko, ki ga ljubi, nego žensko, ki jo ljubi sam ... A
Ona nikoli ni izpregovorila žal besede, nikoli me ni nemilo pogledala in zdi se mi, da celo v njenih mislih ni bilo očitanja. A
Tudi jaz, tudi jaz bi že rad spal; in zdi se mi, da bi bila tudi zame primerna ta tiha postelja, v katero polagajo preteklost.“ A
V moji zunanjosti in v mojih navadah ni ničesar takega, kar bi moglo odbijati, -- ali Bog vedi, zdi se mi, da tudi nič zanimivega ni. A
Položil sem te na posteljo in zdi se mi, da sem zaspal tudi sam, čudno spanje brez sanj in počitka; zakaj noč je bila, ko sem se ozrl. A
Ko je bil že daleč, v sivem, zaprašenem predmestnem parku, ga je nenadoma prešinila čudna misel: ”Zdi se mi, da sem umoril človeka!“ - A
Zdaj piše, -- zdi se mi, da je pri nekem advokatu ... za Boga, rad bi ga videl v pisarni; to teló ni ustvarjeno, da bi se kedaj sklonilo ... A
Zdi se mi, da blodimo v sanjah, kakor od sonca omamljeni; da smo podobni uróčnim siromakom, ki se ravnajo brez volje po neznanih jim ukazih.“ A
Vesel sem, da sem vaju našel ... zdi se mi, da smo si sorodni, če ne drugače, vsaj v bridkosti ... tako je: v bridkosti in v užaljenem hrepenenju! A
Njegov obraz je bil bled in zdi se mi, da ga je napravil bledega z umetnimi sredstvi; na čelo je padalo par črnih kodrov, oči so gledale sanjavo ... A
Zdi se mi, da se dvigujejo iz svetle megle bela jadra; mnogoštevilno brodovje se vozi hitro in mirno - vozi se junak Enej s tovariši, ko beže iz Troje. A
Mimo zaklete hiše sem šel, pa sem se ozrl proti oknu, pa sem poslušal: človek joka, tiho joka, ampak zdi se mi, da gre jok preko doline vse do hribov. A
Ne vem, kaj je bil njen oče; zdi se mi, da je iskal dela, kjerkoli; prišel je bil v mesto, z globokim upanjem v srcu;tako pridejo mnogi in poginejo kmalu. A
Tako bi te nosil, bolnega otroka, skozi svetlo, dolgo noč ... zdi se mi, da bi prišla naravnost do zvezd, v blažena nebesa, in nič bi se nama ne zdelo čudno. A
Zdi se mi, da bi celo na vaših belih licih ostal madež mojih besed, kakor senca tistega mojega življenja, ki je daleč za mano in ki se ne povrne nikoli več!“ A
Zdi se mi, da je bila dom in pribežališče tatovom, razbojnikom in iblajtarjem; celo krčmar sam je bil podoben hudodelcu, ki preži v zasedi in mori brez kesanja. A
K zvezdam gledajo tvoje oči in vendar so tako žalostne; v tvojih očeh odsevajo zvezde in zdi se mi, da so solze in njih luč je tihi, bledi plamen iz mrtvašnice. A
Mnogokdaj in v mnogoterih oblikah sem že pripovedoval o tistem strašnem jutru, ali zdi se mi, da sem vselej ponevedoma in iz gole sramežljivosti zatajil resnico. A
Minilo je vse, skoraj je že legla noč na tiste sentimentalne čase, prav do poslednjega poljuba; toda zdi se mi, da me veže nanje nekaj nelepega, zelo neprijetnega. A
Če bi vsi ljudje, ki jih vidimo in imenujemo srečne, pisali dnevnike brez laži, bojazni in samoslepljenja - zdi se mi, da bi brali strahote, kakor jih komaj slutimo! A
V mojem srcu je bila nečista zloba; Bog vedi, kaj je bilo v njenem; zdi se mi, da je bila tiha in globoka žalost, ki je sama ni razumela, zato ker je bila nedolžen otrok. A
Zdi se mi, da je bilo mesto že v daljni daljavi, že v noči; samotna pokrajina naokoli, na obzorju nizki holmi s cerkvami, ki so se svetile v čudno rdečem plamenu, kakor da bi gorele. A
Zdi se mi, da so naši narodoslovci doslej še vse premalo poudarjali to krasno svojstvo naše narodne duše ... Osokolil se je žurnalist Kogej, suh človek z dolgim, ozkim nosom in drobnimi očesci. A
Največ trpljenja in grenkobe mi je izraslo iz resnicoljubnosti in zdi se mi, da mi bo zelo na kvar v tisti domoljubni karieri, ki jo mislim nastopiti in ki sem jo omenil že o mnogoterih prilikah ... A
Prosim vas, gospod poslanec, ne bodite trdosrčni ... ostalo bo med nama, in niti kapljica blata ne bo pala na vaš značaj ...“ ”Oprostite, gospod Mrmolja, -- zdi se mi, da se ne izražate popolnoma jasno. A
Zakaj zdi se mi, da je odmerjena že od začetka vsakemu človeku natanka mera; ta golta zduškoma, oni sreblje; obadva pa si nasičena in zadovoljna odpočijeta v pernicah, kadar sta pri kraju s svojo mero.“ A
Zdi se mi, da sem ga zadnjič srečal, Petra Klepca, ko je po strmem ilovnatem klancu vlekel silno butaro drv za svojega gospodarja; oddahnil si je, pogledal proti nebu, otrl si čelo z dlanjo ter vlekel, vlekel dalje. A
Zapisal bi tukaj z vso odkritosrčnostjo in z vso resnobo nauk, da pustimo moralo in vse kar spada k nji lepó pri miru ter se grejmo, kadar sije sonce; zapisal bi ta nauk, ali zdi se mi, da je nepotreben, kajti svet še ni videl človeka, ki bi žrtvoval morali kozarec vina ali grižljaj suhega kruha; morala je kralj brez kraljestva. A
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |