bolj (401-500)

In še in še in vedno	bolj	prši sneg, naletava, in	A
pred menoj ‒ vedno tišja,	bolj	samotna, drug vzel dan	A
zvezda kraj zvezde gori in	bolj	žari in blešči čim bližji	A
In še in še in vedno	bolj	prši sneg, naletava, in	A
Enaka 10 Ne vem, kdo je	bolj	tožen 11 O mraku 12 Golobčka	A
11 . / Ne vem, kdo je	bolj	tožen Ne vem, kdo bolj	A
bolj tožen Ne vem, kdo	bolj	je tožen, škrjanček ali	A
meni noč ne da, a noč to	bolj	je huda, to noč je v dnu	A
dnovi. Neusmiljeno, vzad	bolj,	birič se drži, ima brki	A
Silvestrovem strmiš, le srce ti	bolj	ledeno: z mojim v prsih	A
soha Venerina imenitna in	bolj	še bodi imenitna in lepša	A
MOST triptih I. In	bolj	in bolj in več in več	A
triptih I. In bolj in	bolj	in več in več podvajanja	A
uvit v vidia vid, in	bolj	in bolj in več in več	A
vidia vid, in bolj in	bolj	in več in več podvajanja	A
zrcalno zastane - in	bolj	in bolj in več in več	A
zastane - in bolj in	bolj	in več in več podvajanja	A
podvajanja več in več in	bolj	in bolj . . . 59 OB	A
več in več in bolj in	bolj	. . . 59 OB REKI	A
mešancev, pušačev je vsak dan	bolj	zasut. Gosto se zarisujejo	A
skuša udeležiti pogovora.	Bolj	ko govorijo, bolj so molčeči	A
pogovora. Bolj ko govorijo,	bolj	so molčeči.Zanj.	A
me sliši ... Telo je vse	bolj	plinasto, objem astralen	A
medlevajo! Od dne do dne	bolj	redki siromaki život z	A
ki nas v sramoto vedno	bolj	pogreza. Svet čuje naj	A
Saj serca mi, da si še	bolj	močan. Ne bode ti ohladiti	A
deklè! je meni mar?	Bolj	ljubim jo, ko vse, ko	A
jo, ko vse, ko tebe, In	bolj	jo ljubil bom vsikdar	A
meni sitnost déla, Ki sem	bolj	mu vajen že. Serce moje	A
se naroda, Ki se tu še	bolj	mi smili! ‒ Kaj sloniš	A
Komu za bratov srečo	bolj	uneto? Ti boš pomiril	A
Ker si med zvezdami nar	bolj	veljavno. Pa saj „se ne	A
krivo ne sodi: Kdor nar	bolj	jo graja, kupil bo kravo	A
je otrpnilo, te ljubim	bolj,	kot bi te mogel še ljubiti	A
Zato te čutim v sebi	bolj	živó, kot bi te mogel	A
dvignil sem glavó, še	bolj	mi v prsih je zavrelo	A
v prsih je zavrelo, še	bolj	po žilah zakipelo ... Ti	A
zato sem stisnil pest še	bolj	krepko ... A kadar bo drugačen	A
mojega srca krvi, rdeče	bolj	od vrtnic. In v tvojem	A
rešetke križ, po svobodi	bolj	ko kdaj hlepiš in v skrbeh	A
ni naša in vendar naša	bolj	ko vse do zdaj. Od vsepovsod	A
tovariši Govoré, da bo še	bolj	hudo, da bodo si klicali	A
mrtvake, mrtvake, vse	bolj	je čuti svobode korake	A
Več je luči v meni,	bolj	je svet teman!	A
Njegovo žitje je že	bolj	postarno ah, kipom v poznih	A
pa prihranke. A to je	bolj	obrobnega pomena, pomislim	A
Vsak nov hip je vedno	bolj	potrt in pozdravi so zgrbančene	A
Res, sedeži bili so	bolj	ušivi, a tole je, priznajmo	A
in ne kako. Vsak dan	bolj	sveča dogoreva, vsak dan	A
dogoreva, vsak dan je malce	bolj	hladnó. Želimo si lahko	A
besed. Tuhtanje zdaj	bolj	malo jim pomaga, z vsemi	A
pot nadaljujem, malce	bolj	zamišljen skoz jutro,	A
drobnarije iz raznih (	bolj	poceni) trgovin. Doma	A
ptica, ki ji pri meni je	bolj	všeč kot na peronu? Pa	A
noč je, kaže, tempo še	bolj	krut. In zunaj lajež,	A
skakanje bilo je slaba šala,	bolj	ironija, skregana s pravico	A
včasih poda v nekoliko	bolj	svobodne vode, vendar	A
vsa preostala imena so	bolj	ali manj znana imena svetovne	A
prevar živi. Ljubim danes	bolj	kot včeraj, ljubim zdaj	A
mama, ki nas je ljubila	bolj	od vsega. Zdaj je ni več	A
žalostno, bi se smejal še	bolj	in me ne bi pustil. Jaz	A
nesrečni ôtrok moj, še	bolj	nesrečen oča tvoj, ki	A
preganja temo zmot, a	bolj	še cenim poštenjaka, ki	A
modrosti pojila me je, še	bolj	me je s kupo bridkosti	A
svoj zlati žar z nebes, a	bolj	še sreče sonce sije otrokom	A
in bedeč na pol, a vse	bolj	jo spanec objemlje, zdrsava	A
oboku luna prikaže glavó;	bolj	se užiga, vedno bolj miga	A
bolj se užiga, vedno	bolj	miga zvezdic prijazno	A
gresta pota, na dvoje	bolj,	skoz bolj navzdol; končala	A
pota, na dvoje bolj, skoz	bolj	navzdol; končala teke	A
dalji čuti je. Če teče	bolj,	če bolj hiti, klic vedno	A
je. Če teče bolj, če	bolj	hiti, klic vedno dalje	A
je bila dobra, o dobra	bolj	od vseh, ‒ o, kaj vse	A
odgrnila. Moja misel blesti	bolj	od zvezde. Grem brez cilja	A
izpolnjenje. In čim	bolj	bežim, tem bolj gorim	A
In čim bolj bežim, tem	bolj	gorim. In čim bolj gorim	A
tem bolj gorim. In čim	bolj	gorim, tem bolj trpim	A
In čim bolj gorim, tem	bolj	trpim, in čim bolj trpim	A
tem bolj trpim, in čim	bolj	trpim, hitreje ugašam	A
kmetov, ljubim jih, o	bolj	jih ljubim od vas, meščanskih	A
ki mojo dušo vsak dan	bolj	duši. Te tihe, črne, žametne	A
je, temno in razrito!	Bolj	ga ljubim, ki gre mimo	A
vse drugo, manj zlato,	bolj	jasno, bolj živo, sem	A
manj zlato, bolj jasno,	bolj	živo, sem kot prerojen	A
rajši ga domov peljam, še	bolj	ga bom ljubila. Žgance	A
da boš ta drugi dan še	bolj	zaspan. Post′ljo postlala	A
jest Urban pri vas še	bolj	poznan, le-tu vam zdej	A
zet. Drugi je priden	bolj,	materi bolj po volj′.	A
je priden bolj, materi	bolj	po volj′. Tretji je mlad	A
svetih ikonah Le malo	bolj	otožna in malo bolj grenak	A
malo bolj otožna in malo	bolj	grenak je nasmeh Oprosti	A
razmetani reki, ki je	bolj	sipka kot sama«, se le	A
čutenju avtoričinih pesmi še	bolj	približati, se je treba	A
pa do klinastih in vse	bolj	zašiljenih, asociirajo	A
sliši se napev, poglej	bolj	ostro, vidi se odsev!	A
te razgaljenega vedno	bolj	globoko vleče. Meni, tokrat	A
potem pa dih za dihom vse	bolj	globoko piha. Moj vonj	A
obliko izgubijo. Sonce vse	bolj	močno žge, poljub s poljubom	A
so tudi tvoje, vedno	bolj	poredno, nad smreke in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani