V njenih dosedanjih treh zbirkah (V meni je dež, 1990, Malin, 1993, in Piščal, 1997), ki so vse ‒ s pričujočo vred ‒ upete prvoosebno, torej bi se površna ocena glasila »primarni lirizem«, sta erotika in eksistencialna ontologija »spoznavanja sveta«. Po mnenju relevantnih sodobnih pesniških šol je to pravzaprav eno in isto, če pa se hočemo čutenju avtoričinih pesmi še bolj približati, se je treba poglobiti v njen pesniški postopek: ta ji namreč daje izvirno obliko, ton, barvo, vonj, skratka estetsko čutnost. In estetsko spoznavnost.