dan (201-300)

Kadivcu in Matildi. Dober	dan.	- Grozdu.	A
smrt, bodo prihajale na	dan	te nedelikatne stvari	A
ženska, pride): Dober	dan!	MENTEJ Bog daj!	A
proti vstopivšim): Dober	dan,	fantje. ANDREJ, RADO	A
dobil ukaz. TONE Dober	dan,	gospod poročnik. MENTEJ	A
PEPCA Skoraj noč in	dan.	MENTEJ Pa bi bilo res	A
gospod komisar. Dober	dan,	Pepe.(Odloži klobuk.	A
zapreti. ANDREJ Vsak	dan	petindvajset bi mu jih	A
smrti zapreti, pa vsak	dan	petindvajset. TONE Saj	A
kot poročno darilo na	dan	poroke gospodični Pepci	A
pa ne upam pred njim na	dan.	KUPEC Razumno, kajti	A
pride vojna, ona bitva.	Dan	je bil naš, zmaga naša	A
blagoslavljam, da sem ta	dan	učakal in blagovest čul	A
Frankov; danes je že sedmi	dan,	kar bi imeli doma biti	A
Tugomer. Takoj drugi	dan	po odhodu naših vodij	A
ukazujemo. ZOVOLJ Pride še	dan	slovanstva in pride osveta	A
gospica, ko tako že cel	dan	tekata v skrbeh in veselju	A
imam, ki ne morem ni en	dan	več vesel biti poleg nje	A
prišel bode še srečni	dan,	ko bodem jaz sam vsemu	A
sina sem poslal tisti	dan	v pregnanje, ko mi je	A
Tudi za tvoj rod pride	dan,	ko bodo peli: »Grofi Celjski	A
Poleti je in semanji	dan.	Pred Dolenčevo gostilno	A
krtače. Metki. Dober	dan,	deklica!, Metka.Dober	A
deklica!, Metka. Dober	dan.	Danes je vroče.	A
videl mnogo sveta. Dober	dan,	ljudje!Ali ne bo tukaj	A
živi kot pri nas. Vsak	dan	meso. Zavrle.	A
ki jo vstvarja človek	dan	na dan.(Vstane.)	A
vstvarja človek dan na	dan.	(Vstane.)	A
da bodi luč, da bodi	dan	v temi, in v tistem hipu	A
moram zdaj videti vsak	dan.	Da se te nagledam, ti prisrčno	A
da ne pojdeš?! Oh, vsak	dan	te bom prosila: ne hodi	A
Amerikanec. O ne, prvi	dan	ko sem se vrnil, sem vam	A
jutri bo jasen, sončen	dan,	in jaz pojdem na pot!	A
Amerikanci na odhod. Mračen	dan	je, čemeren in brez svetlobe	A
tako vreme! Kakor sodni	dan	je!Ko bi vsaj par dni	A
poštenjaki, kakršnih ni vsak	dan.	Dolenčevka.A ti si ostal	A
Da zarja pripelje že	dan:	Ko trénil bi, blesk ves	A
zvon glasán. In vsak	dan,	ko že bratje ostáve božji	A
oltarjem več ne stojí tá	dan?	Na odru tam mrtvaškem	A
glavó! Na prag zahaja	dan	na dan. Ko poštar trobi	A
Na prag zahaja dan na	dan.	Ko poštar trobi v rog	A
oj továriši, sije že	dan!	In súlice óstre in meče	A
prihaja, Pa pri hčerki céli	dan	ostaja! Lép junák je,	A
Teharčani pa, junaki zviti.	Dan	današnji še so plemeniti	A
življenji večnem. Svétel	dan	mu sije skozi ôkno, Krasno	A
emir jasni!« Jedva svita	dan	se nad Kordóvoj, S čašoj	A
tvoje. Vlivaj vánje vsak	dan	déla dobra, Dela slavna	A
odsléj ste gosti!« Vsak	dan	s praga Solus revne kliče	A
Solus revne kliče, vsak	dan	truma njih se mu primiče	A
posvečuje In pobožnik vsak	dan	širje sluje. »Sveti Solus	A
njega v sencah se pomika	Dan	na dan ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒	A
sencah se pomika Dan na	dan	‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒	A
Spasíteljevo pil bo vsakter Vsak	dan	iz zlate me čaše?..«	A
dozoréti!« »Pa pride	dan,	in hram bo moj ožível	A
tistih dôb lét dolgih!	Dan	jesenski bil je topel	A
našel pa zdaj še vsak	dan	V vseh knjigah resnice	A
stran 96 . / »Moliti vsak	dan	za možá Obljubila sem	A
Trdnjava Slovencev današnji	dan	Še zove se Landrijska	A
Landrijska jama, Spominja se	dan,	ko je béžal Pesján, Spominja	A
in pel, Skoz drevje že	dan	se je svítati jel. A zvesto	A
Bilà je sobóta, krasen	dan	jesénski. »Kjé sva?« vpraša	A
krešejo strele, Ko sodnji	dan	vžgati bi htele! »To dela	A
mêtal mu jih je vsak	dan	Brezsrčni in tuji tirán	A
zdrobíl bo!« »Ko sodnji	dan	grom bo grmél In zmaj	A
Teh tôžeb in prôšenj ves	dan!	« Car Makso vzdihuje v	A
137 . / »In molili ves	dan	samotárji, Vigilije péli	A
2. Vsak	dan	jaše Tahi z gosti k Savi	A
reko teden tretji; Vsak	dan	tam na produ mi stojíjo	A
produ mi stojíjo, Vsak	dan,	vse od jutra do večera	A
/ . / stran 149 . /	Dan	napočil jim je trikrat	A
sedmi. Jaše Tahi k Savi	dan	poslednji. Spéje k reki	A
v peklo ga proklinja: »	Dan	poslednji ... zlágal je	A
Hej, to bil je zopet vaš	dan,	godci, Fantje črni, vi	A
tlačán! Oznanjamo slovesen	dan.	« »Širôko ôri se naš glas	A
mirno hitita leto in	dan.	Sliko vpodabljata v srcu	A
zvenijo naj glasovi na	dan	pokopa po grobeh na onih	A
zdaj srce hladno? Smrtni	dan	‒ brezupno vpitje, dan	A
dan ‒ brezupno vpitje,	dan	pogrebni ‒ jok v očeh	A
pritličnih in velikih. Na	dan	priniknejo v boječih stikih	A
na sveti, ki svoj živ	dan	ne najdejo srca, da mogli	A
vernih duš ljudem oznanja	dan.	Nikomur ne oznanja ga	A
vernih duš ljudem oznanja	dan.	Oh, meni ne naznanja ga	A
mirno spi vseh mrtvih	dan,	ljubeče matersko srce	A
mirno spi vseh mrtvih	dan!	Kako šume ljudje nocoj	A
sladko spi vseh mrtvih	dan!	Čemu bi dramil te moj	A
Čeprav je tebi posvečena na	dan	vseh mrtvih pesem ta v	A
ne trajata tako samo en	dan	... To vse boli od radostne	A
za gorami je v tretje	dan	rodil, nad Velegrad je	A
žeja moč nam jemlje.	Dan	noben nam ne prinese upov	A
siplje vonja. Kako pokaži	dan,	kar vzame noč? Tu pij	A
ko v smrti mu zatone	dan!	Od burnega odmaknjen vrišča	A
sobi, dve okni kažeta mi	dan.	In vendar nisem nikdar	A
nič. Brez hrupa noč in	dan	poteka, veli mi spat,	A
bogatim vonjem v sončni	dan,	zdaj breznov sneg te je	A
dolgo noč življenja kratki	dan	zagrnil. Na kraju tujega	A
nisem. Željnó sem čakal	dan	za dnem glasu od tebe	A
zanjo vsa doba en velik je	dan.	Zlobnih nastav in bridkosti	A
lice zaganjata leto in	dan.	O delavec, tihi mučenec	A
stokrat, prirodo tajno môtri	dan	za dnem ‒ pred tabo le	A
zemlji je plaval jesenski	dan,	tako prijeten, blag in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani